Križarka Prinz Eugen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Križarka Prinz Eugen
PE Atomtest 1.jpg
Križarka USS Prinz Eugen malo pred eksplozijo atomske bombe na atolu Bikini.
Zgodovina War Ensign of Germany 1938-1945.svg
Tip težka križarka
Začetek gradnje 23. april 1936
Ladjedelnica Krupp Germaniawerft Kiel
Splovitev 22. avgust 1938
Sprejeta v uporabo 1. avgust 1940
Izvzeta iz uporabe 1946
Usoda testna ladja v preizkusu atomske bombe na atolu Bikini
Splošni podatki
Teža prazna 15.000 ton
polna 18.400 t
Dolžina 212.5 m
Širina 21.8 m
Izpodriv 7.2 m
Hitrost 33.5 vozlov (62.0 km/h)
Doseg 7.200 milj pri 20 vozlih
Posadka 1.600
Oborožitev 8x20.3 cm SK
12x10.5 cm L/65 C/33
17x4 cm Flak
8x 3.7 cm L/83
28x2 cm L/83
28x2 cm MG L/64
12x53.3 cm torpedov
Zrakoplovi 3x Arado Ar 196
Drugo
Oboroženi konflikti Druga svetovna vojna, Bitka za Atlantik

Prinz Eugen je bila nemška težka križarka iz druge svetovne vojne. Spadala je v razred Hipper. Ime je dobila po princu Evgenu Savojskemu, vojaškemu poveljniki iz 18. stoletja. Tako kot ostali dve ladji njenega razreda, Admiral Hipper in Blücher, se je gradnja ladje začela v sredini tridesetih let prejšnega stoletja in je tako kot večina takratnih nemških vojnih ladij kršila Versajska določila o nemških oboroženih silah. Splovljena je bila 22. avgusta 1938, 1. avgusta 1940 pa z zamudo predana nemški Kriegsmarine.

Na svoji prvi nalogi naj bi z bojno ladjo Bismarck napadala zavezniške atlantske konvoje. Britanci so premike obeh ladij pozorno spremljali in ju 24. maja 1941 v Danskem prelivu tudi prestregli. Prišlo je do bitke, v kateri so Britanci izgubili ladjo HMS Hood. Poškodovana pa je bil tudi ladja Bismarck, ki se je nato poizkušala prebiti v Francijo, vendar so jo Britanci na pol poti potopili. Križarka Prinz Eugen je nadaljevala pot in 1. junija 1941 prispela v Brest, ne da bi potopila eno samo zavezniško ladjo. V pristanišču je bila ladja tarča neprestanih bombnih napadov, v katerih je bila tudi večkrat zadeta in je zato potrebovala popravilo v Nemčiji. V operaciji Cerberus se je križarki uspelo prebiti v domovino. Do konca vojne je delovala v Baltskem morju, kjer je bombardirala ruske položaje in prevažala begunce v zahodno Nemčijo. Konec vojne je dočakala v Kopenhagnu. Po vojni je bila predana mornarici ZDA, ta pa jo je leta 1946 uporabila kot testno ladjo pri eksploziji atomske bombe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: