Kokosovo olje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kokosovi orehi

Kokosovo olje je jedilno olje, pridobljeno iz jedra mesa zrelega kokosa, ki raste na kokosovi palmi (Cocos nucifera). V tropih je kokosovo olje glavni vir maščob v prehrani ljudi več generacij. Uporablja se v prehrani, zdravilih in industriji. Kokosovo olje je toplotno stabilno zaradi česar je primerno za toplotno obdelavo pri visokih tempereaturah, npr. cvrtje. Zaradi svoje stabilnosti počasi oksidira in je odporen proti žarkosti, zato ima rok trajanja do dveh let.[1] Kokosovo olje je prozorno in v tekočem stanju pri temperaturah nad 26 °C. Pri ohlajanju se strjuje. Pri temperaturah pod 23 °C je snežno bele barve in v trdnem stanju. Olja ni potrebno hraniti v hladilniku. Ima blag svež vonj kokosa ter blag sladkast okus. Na otip ne daje mastnega občutka, saj se hitro vpija v kožo.

Ameriška Food and Drug Administration[2], Svetovna zdravstvena organizacija,[3] International College of Nutrition,[4] ameriški Department of Health and Human Services,[5] American Dietetic Association,[6] American Heart Association,[7] britanski National Health Service[8] in Dietitians of Canada[6] odsvetujejo uživanje velikih količin kokosovega olja zaradi visoke ravni nasičenih maščobnih kislin.

Kokosovo maslo

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Kokosovo olje se pridela s »suho« ali »mokro« obdelavo. Pri suhi obdelavi se meso odstrani iz lupine z pomočjo ognja, sončne svetlobe ali peči za delanje kopra. Kopra je užitni trdi del kokosovega oreha, ki vsebuje veliko kokosovega olja in beljakovine. Priprava in shranjevanje kopre se pogosto izvaja v slabih higienskih pogojih, kar ima za posledico slabo kakovost olja, ki potrebuje prečiščevanje olja pred uporabo. Precejšen del olja, pridobljenega iz kopre, je izgubljeno zaradi kvarjenja ter prisotnosti mrčesa in glodavcev med postopkon ekstrakcije. Pri mokri obdelavi se uporabljajo sveži kokosovi orehi, ki jih odprejo najkasneje v dveh dneh od obiranja. Mokra obdelava je najmanj uspešna, saj procesi zahtevajo tudi drago naložbo v opremo in energijo.

Pridelava olja iz kokosovega mleka vključuje ribanje ter stiskanje kokosovega mesa. Temperatura kokosovega mesa in posledično kokosovega mleka ne presega 25 °C. Ko je kokos nastrgan, potrebujejo manj kot 45 minut, da pridobijo mleko. To kokosovo mleko nato ohladijo na 10 °C, da se izloči olje. Nato dajo ohlajeno mleko v veliko centrifugo, kjer se pridobi kokosovo olje in »posneto« kokosovo mleko. Ta metoda ne potrebuje nobenega segrevanja. Potrebno je kar nekaj dela, da se pridobi čisto olje. Tako centrifugirano ekstra deviško kokosovo olje je čisto belo, ko je v trdnem stanju in kremasto, lahko mazljivo, ko je v poltrdem stanju. Ko pa je tekoče je popolnoma čisto kot izvirska voda.

Pravilno obiranje kokosa oziroma starost pobiranja kokosa (od 2 do 20 mesecev) je pomembno pri kakovosti olja. Iz nezrelih kokosovih orehov je zelo težko pridobiti kvalitetno olje. Deviško kokosovo olje se lahko proizvaja iz svežega kokosovega mesa, mleka ali ostankov. Proizvodnja vključuje odstranitev lupine, umivanje, mokro mletje, sušenje ostankov in stiskanje olja. Tisoč zrelih kokosovih orehov tehta približno 8640 kg, donos iz kopre je 170 kg, iz katerih se lahko pridela približno 70 litrov kokosovega olja. Kokosovo olje, še posebej hladno stisnjeno ekstra deviško kokosovo olje, je malo poznano, vendar je izjemno koristno, zdravo in raznoliko.[9]

Kokosovo olje v kozarcu

RBD[uredi | uredi kodo]

RBD je kratica za »rafiniranje, beljenje in dezodoriranje«. RBD olje je običajno narejeno iz koper. Iz posušene kopre v stiskalnici s pomočjo toplote izločijo olje. Olje pridobimo iz več kot 60 % suhega kokosa.[10] To surovo olje ni primerno za prehrano, ker vsebuje preveč nečistoč. Druga metoda za ekstrakcijo kokosovega olja »visoke kakovosti« vključuje encimsko delovanje alfa-amilaze, proteaze in razredčene paste kokosa.[11] Za razliko od deviškega kokosovega olja, rafinirano kokosovo olje nima okusa in arome. RBD olje se uporablja za kuhanje doma, kozmetični in farmacevtski industriji.

Hidrogeniranje[uredi | uredi kodo]

RBD kokosovo olje se lahko obdeluje še v delno ali v popolnoma hidrogenirano olje z povečanjem tališča. Tališče hidrogeniranega kokosovega olja je 36-40 °C. V procesu hidrogeniranja so nasičene maščobe v kombinaciji z vodikom. Kokosovo olje vsebuje le 6 % mono-nenasičenih in 2 % pol-nenasičenih maščobnih kislin. V tem procesu se nekatere spremenijo v trans maščobne kisline. V celotnem procesu hidrogeniranja ni maščob. Prisotne so samo v procesu delnega hidrogeniranja.

Frakcioniranje[uredi | uredi kodo]

Frakcioniranje kokosovega olja je del celotnega olja v katerem so različne verige maščobnih kislin. Lavrinsko kislino pogosto uporabljajo za industrijske in medicinske namene.

Standardi[uredi | uredi kodo]

Organizacija za prehrano in kmetijstvo je objavila standarde za poslovne partnerje, ki proizvajajo kokosovo olje za prehrano ljudi, azijske in pacifiške Kokos skupnosti (APCC),[12] ki pridelajo približno 90 % kokosa na trgu.

Kokosovo olje Cobio

Vpliv kokosovega olja na zdravje[uredi | uredi kodo]

Veliko uživanje kokosovega olja se odsvetuje, saj vsebuje zelo visoko raven nasičenih maščob. Kokosovo olje vsebuje velik delež lavrinske kisline, nasičenih maščob, ki povečujejo raven holesterola lipoproteinov. Deluje antioksidativno, zato lahko zavira staranje in zmanjšuje oksidativni stres, pospešuje celjenje in lajša vnetje kože. Olje krepi imunski sistem in izboljšuje prebavo. Pomaga pri absorpciji pomembnih mineralov, uravnava sladkor v krvi, deluje protibakterijsko, protiglivično in protivirusno. Krepi srčnožilni sistem. Kokosovo olje daje energijo in tako prispeva k boljši vzdržljivosti, zato ga športniki zelo radi uporabljajo.[navedi vir]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Kokosovo olje zaradi svojih koristnih lastnosti počasi in ponovno pridobiva svoje mesto na trgu, v prehrambeni in kozmetični industriji. Pozitivna lastnost nasičenih maščobnih kislin v kokosovem olju je njihova izjemna obstojnost tudi na visokih temperaturah. Tako ob segrevanju ne nastajajo telesu škodljive snovi, kot so na primer zdravju škodljive trans maščobne kisline.

Uporaba olja v prehrani[uredi | uredi kodo]

Kokosovo olje doda hrani sladkast okus. Uporablja se kot dodatek sladicam, smoothie-jem, namazom in omakam, tudi za peko, cvrtje ali kuhanje, saj je olje zelo stabilno pri visokih temperaturah. Lahko ga uporabimo tudi kot samostojno jed ali namaz, kot nadomestek klasičnega masla ali margarine.

Kokosovo olje v kozmetični industriji[uredi | uredi kodo]

Uporablja se kot krema za kožo, ker jo vlaži in deluje protivnetno. Na kožo nanesemo tanek sloj kokosovega olja, ki poskrbi za navlaženo in mehko kožo. Pomaga tudi pri hitrejšemu celjenju poškodovane kože in preprečevanju vnetnih stanj na koži. Kot negovalno masko ga lahko uporabimo tudi za lase. Dobro ga vtremo v lasišče in lase ter pustimo delovati 15 minut. Lasje bodo bolj voljni in nahranjeni, poleg tega pa lahko tudi omilimo ali celo odpravimo prhljaj. Kokosovo olje je pomembna sestavina pri izdelavi mila.

Kokosovo olje v industriji[uredi | uredi kodo]

Filipini, Vanuatu, Samoa in številne druge tropske, otoške države kokosovo olje uporabljajo kot alternativni vir goriva za delovanje avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Uporablja tudi kot gorivo dizelskih motorjev. Nadaljnje raziskave so odkrile, da olje uporabljajo kot električni vir na otokih v Pacifiku.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fife, Bruce (2005). Coconut Cures. Piccadilly Books, Ltd. str. 184–185. ISBN 978-0-941599-60-3  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  2. ^ "Nutrition Facts at a Glance - Nutrients: Saturated Fat". Food and Drug Administration. 2009-12-22. Pridobljeno dne 2011-03-16. 
  3. ^ "Avoiding Heart Attacks and Strokes" (pdf). World Health Organization. Pridobljeno dne 2011-04-06. 
  4. ^ Singh RB, Mori H, Chen J, Mendis S, Moshiri M, Zhu S, Kim SH, Sy RG, Faruqui AM (1996 Dec). "Recommendations for the prevention of coronary artery disease in Asians: a scientific statement of the International College of Nutrition". J Cardiovasc Risk 3 (6): 489–494. doi:10.1097/00043798-199612000-00002. PMID 9100083. 
  5. ^ "Dietary Guidelines for Americans 2010". Department of Health and Human Services. Pridobljeno dne 17 March 2011. 
  6. ^ 6,0 6,1 "American Dietetic Association and Dietitians of Canada Offer Up-to-Date Guidance on Dietary Fat". American Dietetic Association. Pridobljeno dne 2011-03-16. 
  7. ^ "Tropical Oils". American Heart Association. Pridobljeno dne 2011-03-16. 
  8. ^ "Lower your cholesterol". National Health Service. Pridobljeno dne 2011-03-16. 
  9. ^ Bourke, RM; Harwood T (2009). Food and Agriculture in Papua New Guinea. Australian National University. str. 327n2. ISBN 9781921536601. 
  10. ^ Foale, M. (2003). "The Coconut Odyssey: The Bounteous Possibilities of the Tree of Life" (pdf). Canberra: Australian Centre for International Agricultural Research. str. 115–116. 
  11. ^ McGlone OC, Canales A, Carter JV (1986). "Coconut oil extraction by a new enzymatic process". J Food Sci 51 (3): 695–697. doi:10.1111/j.1365-2621.1986.tb13914.x. 
  12. ^ "About us". Asian and Pacific Coconut Community. Pridobljeno dne 2011-08-09.