Jernej Šček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jernej Šček
Portret
Rojstvo22. junij 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (35 let)
Trst
NarodnostSlovenija
Državljanstvo Italija
Poklicfilozof, publicist, esejist, prevajalec

Jernej Šček, tržaško-slovenski filozof, esejist, publicist, prevajalec, * 22. junij 1988, Trst.

Leta 2014 je na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Trstu diplomiral iz filozofskih ved. Poučuje filozofijo in zgodovino na liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu, pogodbeno predava na Oddelku za humanistične vede Univerze v Trstu, je doktorand sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2019/20-).

Raziskovalno se z gledišča družbene etike, zgodovine idej in kulturne zgodovine ukvarja z renesančnim humanizmom in vlogo humane humanistike v sodobnosti. V slovenski prostor uvaja misli katoliškega filozofa Augusta Del Noceja, dominikanca Bartoloméja de Las Casasa, humanistov Leona Battiste Albertija, Petra Pavla Vergerija starejšega (1370—1444) in drugih. S prevodom in študijo (Massimo Recalcati, Zagovor pedagoškega erosa, UMco 2023) se vključi v razpravo o pedagoškem erosu po stopinjah pedagoga Stanka Gogale. Sodeluje pri mednarodni filozofski pobudi Misliti več/Pensare di più. Izobraževal se je na Mémorial de la Shoah v Parizu (2015) in Berlinu (2017).

V knjižnem prvencu Kavarna Italija (Založništvo tržaškega tiska 2023) zbira 26 intervjujskih besedil z izbranimi italijanskimi intelektualci s področja filozofije, zgodovine, literature, psihologije in družbe z željo, da bi z novim humanizmom zakrpal vrzel, ki jo med sosedoma na zahodu vseka kratko stoletje. Sledi knjižno nadaljevanje. Na literarnem področju prevaja italijanske gorniške pripovednike Maura Corono, Paola Cognettija in Maria Rigonija Sterna, objavlja kratke zgodbe, eseje in druge zapise.

Objavlja v Sobotni prilogi časopisa Delo. Vrsto let je kot voditelj in avtor radijskih oddaj sodeloval z Deželnim sedežem RAI v Trstu, za katerega je nastal avtorski niz o gorniški literaturi Od višine se zvrti (prvič predvajan 2016). Občasno objavlja v Planinskem vestniku, Primorskem dnevniku in drugem tisku. Je kulturniško aktiven član slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Kot navdušen gornik in ljubitelj gorske kulture sodeluje z mednarodnim Festivalom gorniškega filma, na katerem je že predaval (Onkraj mita: Emilio Comici 2017; Človek iz lesa in skale 2021) in bil član strokovne žirije (2021).

Družina[uredi | uredi kodo]

Izhaja iz glasbene družine vipavskega rodu, je vnuk skladatelja Ivana (1925—1972), sin dirigenta Matjaža in nečak pianistke Alenke, poročen z dirigentko Petro Grassi, s katero živi v Slivnem pri Trstu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]