Ježek Janček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Ježek Janček je naslovni lik slovenske ljudske pravljice. Ta govori o dečku Jančku, ki se je spremenil v ježa.

Vsebina

[uredi] Predstavitev lika, pravljice

Mati nekega dne mesi kruh. Ker se mali Janček sili zraven, da bi mesil tudi on, ga mati napodi z besedami: »Beži no, ježek!«. Ker pa so se v tistem času dogajali čudeži, se deček res spremeni v ježka. Tako gre od doma in si v gozdu pod votlo hruško izkoplje jamo in v njej prebiva dolgih sedem let. Blizu gozda je grofovski grad. Nekega dne se grof v tem gozdu izgubi in ne najde poti domov. Ker je utrujen, se odpočije pod hruško, kjer prebiva Janček. Ta mu ponudi pomoč, da mu pokaže pot domov, a le za dobro plačilo. Zahteva grofovo hčerko za ženo. Ker grofu ne preostane drugega, privoli, ježek pa mu pokaže pot domov. Drug dan Janček res pride na ogled hčera, katerim je grof predhodno naročil zapreti vsa vrata in okna, ko se ježek prikaže. Slednji se znajde, skoči petelinu na hrbet, ta se prestraši in skupaj z njim poleti na okno, kjer so stale grofove hčerke. Starejši ga nočeta, češ da ni dovolj dober zanju, najmlajša pa se ga usmili in ga vzame, ker mu je hvaležna, da je rešil njenega očeta. Ko prideta pred oltar, se Janček spremeni nazaj v prekrasnega mladeniča. Ko njeni sestri to vidita, ga hočeta od zavisti imeti tudi sami, češ da je nevesta še premlada. Toda ženin noče nobene druge kot te, ki ga je rešila ježeve kože.

[uredi] Analiza lika

Glavni literarni lik je deček Janček, ki se po materinih besedah čudežno spremeni v ježa, kar je tudi tipična značilnost ljudske pravljice. Ker ga mati takega ne sprejme, mora Janček od hiše. Na srečo je vajen poskrbeti sam zase, samostojno živeti, ustvari si domek in znova zaživi novo življenje. Od sedaj naprej bo moral sam poskrbeti za svoje preživetje. Je neodvisen od drugih. Ne zasledimo, da bi mati kaj skrbelo za sina. Janček se sprijazni s tem, da ni več kot je bilo. Ko čez 7 let (pravljična številka) sreča grofa, mu nudi pomoč le, če mu ta uslugo vrne. Opazimo nasprotje bogat-reven. Jančka ne moti, da ga je grofova hčerka vzela iz usmiljenja, ne pa iz ljubezni. Pomembno mu je le, da se spremeni nazaj v človeka in zopet zaživi normalno življenje. Ta cilj tudi doseže. Na koncu ceni njeno dejanje in noče nobene druge. Vesel je, da mu je pomagala. Ali ga bo ona kdaj ljubila ali bo vedno z njim le iz usmiljenja?

[uredi] Izdaje pravljice

Pravljica je bila izdana kot samostojna knjiga (Janček ježek: 1982, 1986) in pa tudi večkrat v knjigi z ostalimi ljudskimi pravljicami. Npr.: zbirka Babica pripoveduje (1967, 1980, 1998), Slovenske ljudske pravljice (1992, 1996, 1999, 2002, 2005, 2007), Pesmice in pravljici zate (2003) …

[uredi] Primerjave

Pravljico Janček ježek lahko primerjamo z mnogo drugimi pravljicami.

  • Motiv poroke med človekom in nečloveškim bitjem zasledimo že v stari grški mitologiji in sicer v mitu Amor in Psiha. Govori o kralju in kraljici, ki sta imela tri hčere. Starejši dve sta se poročili, mlajša pa ni mogla najti snubca. Ker je bila zelo lepa, ni nihče več častil prave Venere (boginja lepote), zato je ta postala ljubosumna. Da bi se ji maščevala, je svojemu prvemu sinu Amorju (bog ljubezni) naročila, naj poišče najbolj groznega človeka in povzroči, da se bo Psiha zaljubila vanj.

Ker so bili starši Psihe zaskrbljeni, ker ne najde snubca, je prerok rekel kralju, naj gre Psiha na vrh planine pripravljena na poroko in naj za moža ne pričakuje človeka. To stori, Zefir (bog vetra) jo odnese v dolino polno cvetja. Tam zaspi. Zbudi se v kraljevski palači iz srebra in zlata. Ugotovi, da je njen soprog po dnevi neviden, ponoči ga pa ne more videti zaradi teme. Ker si želi videti svoje sestre, ji nevidni mož to omogoči, a pod pogojem, da ne bo upoštevala njihovih nasvetov. Zefir ji res pripelje sestre, te pa ji zaradi zavisti hočejo uničiti srečo. Rečejo ji, da je poročena z zmajem in bo rodila nekaj čudnega, zmaj pa bo oba požrl. Njun nasvet je bil, naj ponoči vžge svetilko in vzame nož ter tako vidi in ubije svojega moža. Ker Psiha vsemu temu verjame, to res stori. A na njeno nesrečo je ugotovila, da zraven nje leži prelepi Amor. Ko ta vidi, da ona ni držala besede, jo za vedno zapusti. Psihino življenje se na koncu srečno konča, preko trpljenja in izkušenj je postala nesmrtna in tako dosegla svoj cilj.

  • Podobno zgodbo, kot o Jančku ježku, najdemo tudi v ljudski pravljici Jež se ženi. Ta pripoveduje o grofu in grofici, ki sta si zelo želela imeti otroka. Ker je bilo kraljici vseeno kakšen bo, je rodila ježa. Grof se ga je sramoval, ona pa brezpogojno ljubila. Po dvajsetih letih je jež izrazil željo, da bi se poročil. Šel je k neki revni hiši, kjer so imeli tri hčere. Ker se ga je gospodar usmilil, je poklical vse tri in če ga bo katera hotela imeti, se lahko poroči z njo. Starejši dve sta ga zavrnili, mlajša pa ga je vzela iz usmiljenja. Ko ga je na poroki poljubila, se je zbodla in ko je kapljica krvi padla na ježkovo kožo, se je ta spremenil v postavnega mladeniča. Tudi tu, sta starejši sestri obžalovali dejanje.
  • V pravljici Sin jež je mati sina uročila v ježa. Ta je šel po svetu, pri kmetu pasel prašiče in vsa tri leta srečeval v gozdu moža, ki se je vedno znova izgubil. Ker mu je jež pomagal priti ven iz gozda, hoče v zameno eno od njegovih treh hčera. Tudi tu ga noče nobena, razen najmlajše. Se poročita, jež pa se spremeni v čednega mladeniča. Starejši sestri iz ljubosumja naredita samomor.
  • V pravljici Žabji kralj ima kralj tri hčere. Najmlajša se najraje igra z zlato žogo v gozdu ob tolmunu. Nekega dne ji pade žoga v vodo in medtem ko joče, pride ven žaba. Ponudi ji pomoč, če se bo ta v zameno igrala z njo, jedla, pila, če bo lahko spala v isti postelji… Kraljična obljubi, da bo vse to izpolnila, čeprav ne misli resno. Žaba ji prinese žogo, kraljična pa takoj steče nazaj v grad. Ker se ne zmeni za žabo, ta pride za njo. Kralj ukaže hčerki, da mora obljubo držati. Ko hoče žaba z njo spati, jo kraljična vrže v steno. Takrat se žaba spremeni v kraljeviča. Sovraštvo do žabe preraste v prijateljstvo, temu pa sledi poroka.
  • Ljudska pravljica S kačo se je oženil govori o kmetu s tremi sinovi. Starejša dva si najdeta ženo, zato gre po svetu tudi najmlajši. Sreča kačo, ta reče naj se poroči z njo in mu da zlat ključek, ki bo izpolnil vse njegove želje. Ker upošteva vsa njena navodila kaj je treba storiti pred poroko, se ta na gostiji ob polnoči spremeni v krasno deklico.
  • Motiv spremembe človek-žival-človek se pojavi tudi v pravljici Saše Vegri, Jure Kvak Kvak. Ta se med kosilom zaradi prevelike količine vode, ki jo popije, spremeni v žabo. Teta ga odnese ven v lužo, ta čas pa pripravi jagode s smetano. Jure se spet spremeni v človeka.

[uredi] Viri in literatura

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Je%C5%BEek_Jan%C4%8Dek«