Hải Phòng

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hải Phòng

Thành phố Hải Phòng
občina (Class-1)
Hải Phòng City
Od zgoraj, od leve na desno: Downtown Haiphong, kip Lê Chân, pristanišče Hai Phong, Đồ Sơn.
Vzdevek: 
Razsvetljeno mesto (Thành phố Hoa Phượng Đỏ)
Provincial location in Vietnam
Provincial location in Vietnam
Koordinati: 20°51′54.5″N 106°41′01.8″E / 20.865139°N 106.683833°E / 20.865139; 106.683833
Država Vietnam
Regijadelta Rdeče reke
Sedežokrožje Hồng Bàng
pododelki7 urbanih okrožij, 8 podeželjskih okrožij
Upravljanje
 • VrstaObčina
 • TeloLjudski svet Haiphonga
Površina
 • občina (Class-1)1.561,76 km2
Prebivalstvo
 (2021)[1]
 • občina (Class-1)2.358.741
 • Gostota1.500 preb./km2
 • Urbano
951.723
Časovni pasUTC+07:00 (ICT)
Postal code
04000 - 05000
Area codes225
GRP (Nominal)2020[2][3]
- TotalUS$12 mrd
- Per capitaUS$5.863
HDI (2020)0,782 (4.)[4]
Spletna stran[Haiphong.gov.vn Haiphong.gov.vn]

Hải Phòng (vietnamsko Hải Phòng) ali Haiphong, je veliko industrijsko mesto in tretje največje v Vietnamu.[5] Hải Phòng je tudi središče tehnologije, gospodarstva, kulture, medicine, izobraževanja, znanosti in trgovine v delti Rdeče reke.

Ustanovljen je bil leta 1887 kot glavno pristaniško mesto Vietnama. Leta 1888 je predsednik Tretje francoske republike Sadi Carnot razglasil odlok o ustanovitvi Hải Phònga. Od leta 1954 do 1975 je bil Hải Phòng najpomembnejše pomorsko mesto v Severnem Vietnamu, leta 1976 pa je postal ena od neposredno nadzorovanih občin ponovno združenega Vietnama s Hanojem in Hošiminhom. V 21. stoletju se je Hải Phòng pojavil kot trgovski prehod, sodobno, zeleno industrijsko mesto Vietnama, usmerjeno v to, da postane tretje vietnamsko mesto posebnega razreda do najkasneje leta 2030 do 2050.

Hải Phòng ima indeks človekovega razvoja 0,782 (visok), kar je četrto mesto med vsemi občinami in provincami v Vietnamu.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dinastični Vietnam[uredi | uredi kodo]

Hải Phòng je bil dom Lê Chân, ene od generalic pod poveljstvom sester Trưng, ki so se leta 40 našega štetja uprle kitajski vladavini in vladale do njihovega poraza leta 43 našega štetja. Stoletja kasneje pod dinastijo Mạc si je območje prislužilo ime Hải-dương thương-chính quan-phòng (»trgovsko obrambno območje province Hải Dương«), saj je ščitilo vzhodno stran domače province kraljev Mac.

Ulica v poznem 19. stoletju

Do 19. stoletja, ob koncu vladavine cesarja Nguyễn Tự Đứca, je komunalna hiša Hang Kenh v današnjem mestnem okrožju Lê Chân postala upravni sedež okrožja An Dương, s čimer se je obnovil njegov regionalni pomen.[7] Območje se je do takrat razvilo v precejšnje trgovsko pristanišče.

Na predvečer francoske osvojitve leta 1881 je območje pustošil tajfun, ki je v Hải Phòngu in okolici ubil približno 3000 ljudi. Kljub poškodbam so mesto razvili Francozi, da bi služil kot glavno pomorsko oporišče Francoske Indokine v naslednjih desetletjih.

Demokratina republika Vietnam in vietnamska vojna[uredi | uredi kodo]

Po porazu Japonske v drugi svetovni vojni so vietnamski nacionalisti agitirali za neodvisnost proti vrnitvi Francozov. Francoske sile so se izkrcale v Hải Phòngu in naletele na odpor, ki je povzročil smrt treh francoskih vojakov. V maščevanje so francoske ladje, med njimi križarka Suffren, obstreljevale mesto, ga zažgale in pospešile prvo indokitajsko vojno.[8][9] Francoske pehotne sile pod poveljstvom Jean-Étienna Valluya so vstopile v mesto in se borile od hiše do hiše ob podpori oklepnih enot in letal.[10]

Pozno v vietnamski vojni je bil Hải Phòng izpostavljen močnemu bombardiranju udarnih letal ameriške mornarice in letalskih sil, ker je bilo to edino večje pristanišče v Severnem Vietnamu. Ameriški admiral Thomas H. Moorer je 8. maja 1972 odredil miniranje pristanišča, s čimer je bilo pristanišče dejansko zaprto. Kljub temu, da je bilo tarča, vojna na fizično strukturo mesta večinoma ni vplivala, saj so imele ZDA za mesto samouvedeno prepovedano območje. Po vojni si je mesto povrnilo vlogo pomembnega industrijskega središča.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Hải Phòng je obalno mesto ob izlivu reke Cấm na severovzhodnem obalnem območju Vietnama, 120 kilometrov vzhodno od Hanoja. Most Bính prečka Cam in povezuje mesto z okrožjem Thủy Nguyên. Ima skupno naravno površino 152.318,49 ha (2001). Na severu meji na provinco Quảng Ninh, na zahodu na provinco Hải Dương, na jugu na provinco Thái Bình in na vzhodu na Tonkinški zaliv. V zalivu so otok Bach Long Vi, otok Cat Ba in otoki Long Châu, ki so prav tako pod upravo mesta. Ekosistemi plimovanja se pojavljajo v bližini mesta, vendar so bili številni obnovljeni za kmetijstvo ali razvojne namene.[11]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Hải Phòng ima vlažno subtropsko podnebje z vročimi, vlažnimi poletji in toplimi, suhimi zimami. Mesto je opazno bolj mokro od aprila do oktobra; v teh mesecih običajno pade približno 90 % letne količine padavin v mestu (kar skupaj znaša približno 1700 milimetrov). Med mestnimi zimami in poletji je opazna razlika v temperaturah. V najhladnejših mesecih Hải Phònga, januarju in februarju, povprečne visoke temperature dosežejo 20 °C, povprečne nizke temperature pa okoli 14 °C. V najtoplejših mesecih, juniju in juliju, se povprečne visoke temperature gibljejo okoli 33 °C, povprečne nizke temperature pa okoli 26 °C. Temperature morja se gibljejo od najnižjih 21 °C februarja do najvišjih 30 °C v mesecih julij in avgust.[12]

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Politične enote v Hai Phongu

Hải Phòng je razdeljen na 15 pododdelkov na ravni okrožja:

  • 8 podeželskih okrožij: An Dương, An Lão, Bạch Long Vĩ, Cát Hải, Kiến Thụy, Tiên Lãng, Vĩnh Bảo, Thủy Nguyên
  • 7 mestnih okrožij: Dương Kinh, Đồ Sơn, Hải An, Kiến An, Hồng Bàng, Ngô Quyền, Lê Chân

Nadalje so razdeljeni na 10 mest na ravni občin (ali naselij), 148 občin in 72 okrajev.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Hải Phòng je glavno gospodarsko središče severa in Vietnama na splošno. Pod francosko nadvlado je bil Hải Phòng mesto 1. stopnje, enako kot Sajgon in Hanoi. V zadnjih letih 19. stoletja so Francozi predlagali, da bi Hải Phòng zgradili v gospodarsko prestolnico Indokine.[13]

Danes je Hải Phòng še vedno eno najpomembnejših gospodarskih središč Vietnama. Leta 2015 so skupni prihodki mesta dosegli 56.288 milijard. Vlada načrtuje, da bodo do leta 2020 prihodki Hải Phònga presegli 80.000 milijard, domači prihodki pa 20.000 milijard. Na lestvici indeksa konkurenčnosti provinc (PCI) 2013 v Vietnamu je mesto Hải Phòng uvrščeno na 15. mesto od 63 provinc.[14] Hải Phòng ima trgovinske odnose z več kot 40 državami in ozemlji po vsem svetu. Mesto si prizadeva postati eno največjih trgovskih središč v državi.[15]

Industrija[uredi | uredi kodo]

Industrija je ključni sektor v Hải Phòngu, vključno s predelavo hrane, lahko in težko industrijo. Glavni izdelki so ribja omaka, pivo, cigarete, tekstil, papir, plastične cevi, cement, železo, farmacevtski izdelki, motorna kolesa, jeklene cevi in ladje ter izvajanje programske opreme zunanjih izvajalcev. Večina teh industrij je med letoma 2000 in 2007 močno rasla, z izjemo cigaretne in farmacevtske industrije. Ladjedelništvo, jeklene cevi, plastične cevi in tekstil sodijo med panoge z najhitrejšo rastjo.

Obstajajo tudi rastoče industrije, ki dobavljajo izdelke, ki jih uporabljajo obstoječe industrije v mestu. PetroVietnam je ustanovil skupno podjetje PVTex s proizvajalcem tekstila Vinatex za izgradnjo prve vietnamske tovarne poliestrskih vlaken v Hải Phòngu. Tovarna bo uporabljala stranske proizvode pri rafiniranju nafte in zmanjšala odvisnost od uvoženih materialov. V industriji Hải Phònga je bilo zaposlenih 270.600 ljudi. Med letoma 2000 in 2007 je bilo ustvarjenih 112.600 industrijskih delovnih mest.[16]

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo[uredi | uredi kodo]

Kljub statusu mesta se približno ena tretjina površine Hải Phònga ali 52.300 ha (od leta 2007) uporablja za kmetijstvo. Riž je najpomembnejši pridelek, saj zavzema približno 80 % kmetijskih zemljišč s proizvodnjo 463.100 ton leta 2007. Drugi kmetijski proizvodi so koruza, sladkor in arašidi.

Hải Phòng ima razmeroma velik ribolovni sektor s proizvodnjo 79.705 ton (2007). Bruto proizvodnja se je med letoma 2000 in 2007 skoraj podvojila, predvsem zaradi hitre rasti ribogojstva, ki je leta 2007 predstavljalo 60 % bruto proizvodnje. Morske ribe kljub svoji obalni legi k sektorju prispevajo razmeroma malo (približno četrtino). Provinci Nam Định in Thái Bình imata veliko večji ribolovni sektor in celo provinca Hải Dương v notranjosti ima večjo bruto proizvodnjo ribolova kot Hải Phòng.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Hải Phòng je tretje najbolj naseljeno mesto v Vietnamu, z 2.103.500 prebivalcev za metropolitansko območje (2015), obsega površino 1507,57 km², 46,1 % prebivalstva prebiva v mestnih okrožjih.[17] Porazdelitev po spolu je polovica žensk (50,4 %).

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

  • Hải Phòng Maritime High School
  • Medicinska univerza Hải Phòng
  • Univerza Hải Phòng
  • Srednja šola Tran Phu za nadarjene
  • Vietnamska pomorska univerza

Kuhinja[uredi | uredi kodo]

Kuhinja Hải Phòng je znana po morskih jedeh. Restavracije z morsko hrano na območju Do Son imajo zelo sveže in cenovno ugodne kozice, rakovice, ribe in lignje. Slog predelave morskih sadežev v Hải Phòngu sledi preprostemu slogu, ki poudarja bistvo in svežino sestavin bolj kot sitnost pri začimbah.

Jedi, kot so bánh đa cua (juha z rdečimi rezanci z rakovico), bún cá (juha z ribjimi riževimi rezanci), bánh mỳ que cay (začinjen kruh v paličicah), cơm cháy hải sản (hrustljavi rižev kreker z morskimi sadeži), nem cua bể ( kvadratni spomladanski zavitki iz rakovice),... so zelo znani in slavni. Te jedi je mogoče najti na ulicah drugih krajev, kot so Hošiminh, Hanoj,... a uživanje v Cvetličnem mestu rdečega feniksa (drugo ime mesta Hải Phòng) je še vedno najbolj idealno zaradi izbire svežih sestavin in kuharske skrivnosti lokalnih kuharjev. Kuhinja Hải Phònga je bila v Evropi promovirana na pomorskem festivalu v Brestu 2008 (Francija) in je bila zelo odmevala.

Poleg tega ima Hải Phòng tudi veliko drugih jedi, kot so hot pot s kozicami mantis, solata iz fižolovih kalčkov, sủi dìn, bánh bèo (različica Hải Phònga, ki je drugačna od različice Hue), ...

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Pagoda Du Hang
    Pagoda Du Hang
  • Pagoda Du Hang
    Pagoda Du Hang
  • Mestna operna hiša
    Mestna operna hiša
  • Budistični tempelj v Hải Phòngu
    Budistični tempelj v Hải Phòngu
  • Stolnica v Hải Phòngu (2007)
    Stolnica v Hải Phòngu (2007)
  • Razstavni center
    Razstavni center

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ General Statistics Office of Vietnam (2019). "Completed Results of the 2019 Viet Nam Population and Housing Census" (PDF). Statistical Publishing House (Vietnam). ISBN 978-604-75-1532-5.
  2. ↑ »Kinh tế - xã hội thành phố Hải Phòng giai đoạn 2016-2020 tạo đà và bứt phá« (v vietnamščini). Con số và sự kiện. 22. marec 2021.
  3. ↑ »Thu nhập người Hải Phòng: 11.800 USD/năm vào 2025«. Tuổi Trẻ. 15. oktober 2020.
  4. ↑ General Statistics Office of Vietnam (2021). Vietnam's Human Development Index (2016–2020) (poročilo). str. 29. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  5. ↑ »DEEP C - Living and Working in Vietnam«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2020. Pridobljeno 22. junija 2020.
  6. ↑ General Statistics Office of Vietnam (2021). Vietnam's Human Development Index (2016–2020) (poročilo). str. 29. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  7. ↑ Haiphong's Culture Arhivirano 2017-06-29 na Wayback Machine.. HaiphongTourism.gov.vn
  8. ↑ (francosko) Maurice Vaïsse, L'Armée française dans la guerre d'Indochine (1946–1954) : Adaptation ou inadaptation, 2000, p. 276
  9. ↑ Plon, Le General de Gaulle et l'Indochine 1940–1946, page 210. "V zvezi s pomorskim bombardiranjem naj omenimo, da so po reki Haiphong lahko plule le ladje majhne tonaže. 23. novembra sta dve kolonialni ladji prvič podprli francoske čete s svojim topništvom z omejenim učinkom: Chevreuil z dvojno kupolo, z dvema paroma 100 mm, Savorgnan de Brazza s štirimi kupolami, vsaka s 138 mm. Nobena bojna ladja ni bila prisotna. 27. novembra tistega večera je bila križarka Suffren v zalivu Bay d' Along, njegova plimna voda pa ji je prepovedala dostop do Cua Cama. Prevažala je vojake v okrepitvi..."
  10. ↑ Phillippe Devillers, Histoire du Viêt-Nam de 1940 à 1952. Editions du Seuil, Paris. Third edition,1952, pp. 331–340
  11. ↑ Murray, N.J.; Clemens, R.S.; Phinn, S.R.; Possingham, H.P.; Fuller, R.A. (2014). »Tracking the rapid loss of tidal wetlands in the Yellow Sea« (PDF). Frontiers in Ecology and the Environment. 12 (5): 267–272. doi:10.1890/130260.
  12. ↑ Haiphong Climate Guide, Retrieved 9 August 2012.
  13. ↑ »Liên kết phát triển giữa Hà Nội và Hải Phòng đóng vai trò quan trọng«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2011. Pridobljeno 7. marca 2016.
  14. ↑ »General Ranking«. www.pcivietnam.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2017. Pridobljeno 14. septembra 2017.
  15. ↑ »Sở Ngoại vụ«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 7. marca 2016.
  16. ↑ »PVTex to operate first polyester fiber project early 2011«. The Saigon Times. 14. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2011. Pridobljeno 6. julija 2011.
  17. ↑ Bureau of East Asian and Pacific Affairs (27. maj 2010). »Background Note: Vietnam«. U.S. Department of State. Pridobljeno 21. junija 2010.
  18. ↑ »Đà Nẵng và Hải Phòng 60 năm tình nghĩa«. haiphong.gov.vn (v vietnamščini). Haiphong. 5. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 8. januarja 2021.
  19. ↑ »"Sister Cities & Affiliated Cities"«. incheon.go.kr. Incheon Metropolitan City. Pridobljeno 8. januarja 2021.
  20. ↑ »DEEP C shakes hand with City of Kitakyushu to promote investment«. deepc.vn. DEEP C Industrial Zones. 13. maj 2019. Pridobljeno 7. januarja 2021.[mrtva povezava]
  21. ↑ »Il canale dei Navicelli, la via d'acqua tra Pisa e Livorno ponte per un gemellaggio?«. pressmare.it (v italijanščini). Press Mare. 24. februar 2016. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  22. ↑ »Il 南宁市国际友城名单及分布图«. nanning.gov.cn (v kitajščini). Naning. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2020. Pridobljeno 11. julija 2020.
  23. ↑ »"Международные и межрегиональные связи"«. gov.spb.ru (v ruščini). Federal city of Saint Petersburg. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  24. ↑ »Seattle's Sister Cities«. City of Seattle. Pridobljeno 16. septembra 2021.
  25. ↑ »天津友好城市一览表«. tj.gov.cn (v kitajščini). Tianjin. Pridobljeno 7. januarja 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Haiphong
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hải Phòng.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hải_Phòng&oldid=6118230«