Grumman TBF Avenger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grumman TBF-1 Avenger
Grumman TBF Avenger.jpg
Par mornariških Avengerjev
Tip: torpedni bombnik
Posadka: 3
Prvi polet: 1941
Uvedeno v službo: 1942
Proizvajalec: Grumman, ZDA
Dolžina: 12,20 m
Razpon kril: 16,51 m
Višina: 4,7 m
Površina kril: 45,52
Teža praznega letala: 4.788 kg
MTOW: 8.115 kg
Motor: zračno hlajeni 12 valjni radialen Wright R-2600-8, 1.700 KM
Največja hitrost: 436 km/h
Bojni dolet: 1.609 km
Najdaljši dolet: 4.075 km
Operativna višina: 9.170 m
Hitrost vzpona: 10.5 m/s
Mitraljezi: dva 12,7 mm, en 12,7 mm v zadnjem delu kabine, en 7,62 mm v zadnjem delu trupa
Bojni tovor: en 907 kg torpedo pod trupom ali 907 kg bomb ali enako težo raket zrak-zemlja
Uporaba: druga svetovna vojna


Grumman TBF Avenger je bil ameriški torpedni bombnik druge svetovne vojne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Avenger je bilo po mnenju mnogih najboljše ameriško torpedno letalo druge svetovne vojne. To delno potrjuje tudi število izdelanih letal - skoraj 10.000. Ta trisedežnik je nastal leta 1941 že na temeljih izkušenj vojne v Evropi, še posebej v Sredozemlju. Kot vsa Grummanova medvojna letala je bil tudi Avenger zelo robusten in na prvi pogled skoraj brez aerodinamičnih oblik, ravno zaradi tega pa je bil izredno primeren za množično serijsko proizvodnjo in za čim preprostejše oskrbovanje in popravilo na krovih letalonosilk. Njegovo glavno ofenzivno orožje je bil letalski torpedo, namesto tega pa so lahko nanj namestili tudi bombe ali podkrilne raketne izstrelke. Prav iz tega razloga so ga uporabljali ne le za napade na ladje, temveč tudi kot jurišnik za napade na japonske otoške postojanke na območju Tihega oceana. Brez dodatnih rezervoarjev je lahko TBF Avenger letel do 1600 kilometrov daleč, ker pa je služil kot mornariško letalo na letalonosilkah, je bilo njegovo območje delovanja lahko še dosti večje. Letala, ki morajo biti v čim večjem številu shranjena v hangarjih letalonosilk, morajo imeti zložljiva krila, s čemer se poveča racionalnost plovbe, predvsem pa bojna učinkovitost. Poleg zložljivih kril je imel Avenger še uvlačljivo podvozje, ki je pripomoglo k malenkost višji hitrosti v zraku. Dva člana posadke (pilot in hrbtni strelec) sta bila v izdatno zastekljeni kabini, ki je omogočala razgled na vse strani, medtem ko je bil trebušni strelec, ki je hkrati opravljal tudi funkcijo bombardirja, v dokaj neudobnem repnem delu letala.