Gimnazija Novo mesto
| Gimnazija Novo mesto | |
| Moto | Pietati litterisque |
| Ustanovitev | 1746 |
| Tip šole | javna šola |
| Ravnateljica | Mojca Lukšič |
| Lega | Seidlova 9 Novo mesto 8000 Slovenija |
| Spletna stran | www.gimnm.org |
Gimnazija Novo mesto je ena od štirih gimnazij v Novem mestu.
Gimnazija Novo mesto je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na prostoru današnje Sloveniji[1], starejša je le Klasična gimnazija v Ljubljani (1597).
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Gimnazijo v Novem mestu je leta 1746 ustanovila tedanja avstro-ogrska cesarica, Marija Terezija. Šolo so vodili novomeški frančiškani, ki so cesarico zaprosili za dovoljenje ustanovitve gimnazije. Pouk je prvič stekel 3. novembra istega leta. Gimnazijo je tedaj vpisalo 66 dijakov (vsi fantje – gimnazija je bila na začetku izrazito moška šola); pater Godfrid Pfeiffer, prvi novomeški prefekt, je na konec seznama dijakov zapisal: "S to majhno in skromno čredo se je pričel novomeški študij."
Ob svoji ustanovitvi je bila Gimnazija Novo mesto edina daleč naokoli. Tako je imela od samega začetka pomembno kulturno, izobraževalno, znanstveno, gospodarsko in politično vlogo v življenju Novomeščanov in ostalih Slovencev. Na Gimnaziji Novo mesto so se šolali mnogi umetniki, gospodarstveniki, znanstveniki, kot na primer: Josip Plemelj, Oton Župančič, Ivan Tavčar, Slavko Grum, Dragotin Kette, Božidar Jakac, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Marjan Kozina, Marjan Mušič, Pino Mlakar, Vladimir Lamut, Leon Štukelj …
Gimnazijski pouk je sprva potekal v stavbi, ki še danes stoji poleg župnije Sv. Lenarta. Potem, ko so se novomeški gimnazijci leta 1912 preselili v novo zgradbo na današnji Seidlovi, je v nekdanjem poslopju obratovala mestna bolnišnica, danes pa tam poteka pouk Glasbene šole Marjana Kozine.
Frančiškani so svoje delo opravljali vestno. Doslej ni bilo nikjer zaslediti vesti, da so patri-učitelji izvajali kakršenkoli pritisk na gimnazijce glede izbire poklica. Seveda jih niso usmerjali proti vladarski hiši, saj bi bilo to navzkriž z njihovimi prepričanji. Bili so svobodoumni: o tem priča že dejstvo, da na gimnazijo nikoli niso uvedli obveznega pouka stare grščine, čeprav je vladajoča hiša pritiskala nanje in jim kasneje očitala, da imajo nekateri dijaki zaradi pomanjkanja znanja stare grščine slabšo podlago za nadaljnji študij.
V drugi polovici devetnajstega stoletja (1870) je država frančiškanom vzela vajeti gimnazije, kar je vrata šole odprlo tudi laičnim profesorjem. Gimnazijo sta kasneje zaznamovali obe svetovni vojni; še posebej druga, saj so italijanski fašisti ob začetku vojne zajeli cel razred uporniških dijakov, ki ni podlegel fašistični nadoblasti. Fante so odpeljali v taborišče v Monigu, kjer so bolj životarili, kot živeli. Posnet je bil tudi intervju z enim od bivših dijakov, ki so preživeli izgon v Monigo. Šolo so zaznamovale tudi mnoge šolske reforme. Leta 1854 je gimnazija iz šestletne prešla v osemletno, leta 1958 pa je iz osemletne postala štiriletna.
Ob praznovanju 250-letnice šole so stavbo gimnazije temeljito prenovili. Prenova je trajala dve leti, kar je pomenilo, da so morali pouk začasno prestaviti na popoldanske ure, posluževali pa so se prostorov novo zgrajenega Šolskega centra Novo mesto. Danes je prenovljena novomeška gimnazija med najlepšimi v Sloveniji. Čudovita stara stavba opremljena z najsodobnejšo tehnologijo dijakom nudi kvalitetno okolje za ustvarjanje, učenje, nabiranje novih veščin in jih konstantno postavlja pred nove izzive. Leta 2012 je Gimnazija Novo mesto praznovala 100 let nove stavbe in 265 let delovanja gimnazije. Ob tej veličastni obletnici je bila postavljena stalna razstava o zgodovini gimnazije z naslovom PIETATI LITTERISQUE.
Znani dijaki [uredi]
- Boris Andrijanič, podjetnik
- Igor Bavčar, politik
- Gregor Golobič, politik
- Slavko Grum, dramatik
- Miran Jarc, pesnik
- Božidar Jakac, slikar
- Ignacij Klemenčič
- Boštjan Kovačič, politik
- Lojze Krakar, pisatelj
- Dragotin Kette, pesnik
- Marjan Kozina, skladatelj
- Vladimir Lamut, slikar
- Marjan Manček, ilustrator
- Pino Mlakar, baletnik
- Alojz Peterle , politik
- Josip Plemelj, matematik
- Anton Podbevšek, pesnik
- Edvard Ravnikar, arhitekt
- Ferdinand Seidl, geograf
- Leon Štukelj, športnik
- Ivan Tavčar, pisatelj
- Oton Župančič, pesnik
- Igor Lukšič, politik
Znani učitelji [uredi]
- Ferdo Kozak, pisatelj
- Uroš Lubej, aktivist
Zunanje povezave [uredi]
Viri [uredi]
- 250 let Gimnazije Novo mesto 1746-1996, več avtorjev. Novo mesto, 1996. (COBISS)
- 225 let novomeške Gimnazije, več avtorjev. Novo mesto, 1971. (COBISS)
- Mojca Lukšič, Natalija Petakovič, Nuša Rustja, Gimnazija Novo mesto. Novo mesto, 2007.
- Stezice 2005, več avtorjev. Novo mesto, 1996.
- Mikuž Vasja, Petakovič Natalija, Seidlova geološka zbirka. Novo mesto, 1998.
- 260 let Gimnazije Novo mesto, več avtorjev. Novo mesto, 2006. (COBISS)
 |
Ta članek o izobraževalni ustanovi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
Napaka pri navajanju: Obstajajo etikete <ref>, vendar etikete <references/> ni bilo mogoče najti
