Črnoglavi muhar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ficedula hypoleuca)
Črnoglavi muhar

Odrasel samec na Švedskem

Oglašanje črnoglavega muharja
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Muscicapidae (muharji)
Rod: Ficedula
Vrsta: F. hypoleuca
Znanstveno ime
Ficedula hypoleuca
(Pallas, 1764)
Območje razširjenosti   gnezditveno   na preletu   zimsko
Območje razširjenosti
  gnezditveno
  na preletu
  zimsko

Črnoglavi muhar (znanstveno ime Ficedula hypoleuca) je vrsta ptic iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope.

Opis[uredi | uredi kodo]

Samica v naravnem rezervatu Iški morost na Ljubljanskem barju

Je majhen in dokaj čokat pevec, odrasli zrastejo 12–13,5 cm v dolžino. Samci med paritvenim obdobjem imajo črnobelo operjenost črnim ali temnorjavim zgornjim in belim trebušnim delom. Temen odtenek je dokaj raznolik in svetlejši samci so podobni samicam, od njih jih ločimo po manjši beli lisi na čelu tik nad kljunom. Samice so svetlorjavo obarvane po zgornjem delu telesa, vsi črnoglavi muharji pa imajo manjšo ali večjo belo liso na zgornji strani peruti. Imajo tudi bolj ali manj izražen bel »ovratnik«, nekateri s temnim hrbnim delom, drugi s skoraj popolnim belim obročem.[2] Rjavo obarvane osebke je včasih težko ločiti od drugih muharjev, predvsem od belovratega muharja, s katerim se lahko črnoglavi muhar do neke mere križa.[3]

Petje je glasno in ritmično, z dvesekundnimi frazami, v katerih se hitro menjajo toni, posamezni elementi se lahko ponavljajo. Oglašanje je sestavljeno iz kratkih »tikov«.[2]

Ekologija in vedenje[uredi | uredi kodo]

Prehranjuje se skoraj izključno z žuželkami in s pajki, predvsem gosenice metuljev so pomembna hrana za mladiče, medtem ko odrasli zase preferirajo mravlje.[4][5] Je prebivalec odprtih gozdov in kulturne krajine.[6][7]

Razmnoževalni sistem črnoglavega muharja je deležen veliko pozornosti raziskovalcev, saj ponuja edinstven vpogled v strategije razmnoževanja zaradi različnega vložka samcev in samic v potomstvo. Samice imajo običajno samo enega partnerja (so monogamne), samci pa izvajajo zaporedno poliginijo: ko se samec pari s prvo samico v sezoni, jo zapusti in odleti nekaj sto metrov do nekaj kilometrov stran ter si vzpostavi nov teritorij, kjer privabi drugo samico. Ko oplodi njo, se vrne k prvi in sodeluje pri vzreji njenih mladičev.[8] Druga samica ima zaradi odsotnosti samca več kot pol manjši razmnoževalni uspeh, za prvo pa ni negativnih posledic, saj se samec vrne k njej in vzredi enako število mladičev kot samica, ki ji uspe zadržati samca.[9]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Črnoglavi muhar gnezdi po večini Evrope razen jugovzhoda in vzhodno do Srednje Azije, na jugozahodu pa tudi v delih Magreba v Severni Afriki.[10] Populacije iz Zahodne in Srednje Evrope ter Skandinavije pripadajo nominalni podvrsti F. hypoleuca hypoleuca, severnoafriške podvrsti F. h. speculigera, na Iberskem polotoku je razširjena podvrsta F. h. iberiae, tiste iz Vzhodne Evrope in azijskega dela Rusije pa F. h. tomensis.[7] Vse prezimujejo v Zahodni Afriki. Samo evropsko populacijo ocenjujejo na 12,5 do 19,4 milijona parov, zato kljub zmernemu upadanju številčnosti od 1980. let ne velja za ogroženega.[10]

V Sloveniji je redek gnezdilec in tudi na preletu ga je redko opaziti. Večina podatkov je iz nižin in sredogorja.[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. BirdLife International (2018). »Ficedula hypoleuca«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018. Svetovna zveza za varstvo narave.
  2. 2,0 2,1 Mullarney, Killian; Svensson, Lars; Zetterström, Dan; Grant, Peter J. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8.
  3. Parkin, David T. (2003). »Birding and DNA: species for the new millennium«. Bird Study. 50 (3): 223–242. doi:10.1080/00063650309461316.
  4. Silverin, B.; Andersson, G. (1984). »Food composition of adult and nestling Pied Flycatchers, Ficedula hypoleuca, during the breeding period«. Var Fagelvarld. 43 (3): 517–524.
  5. Burger, Claudia; Belskii, Eugen; Eeva, Tapio; Laaksonen, Toni; Mägi, Marko; in sod. (2012). »Climate change, breeding date and nestling diet: how temperature differentially affects seasonal changes in pied flycatcher diet depending on habitat variation«. Journal of Animal Ecology. 81 (4): 926–936. doi:10.1111/j.1365-2656.2012.01968.x.
  6. Robinson, R.A. (2005). »Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca«. BTO BirdFacts. British Trust for Ornithology. Pridobljeno 8. maja 2021.
  7. 7,0 7,1 Salvador, Rodrigo B.; van der Jeugd, Henk; Tomotani, Barbara M. (2017). »Taxonomy of the European Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca (Aves: Muscicapidae)«. Zootaxa. 4291: 171–182. doi:10.11646/zootaxa.4291.1.10.
  8. Alatalo, Rauno V.; Carlson, Allan; Lundberg, Arne; Ulfstrand, Staffan (1981). »The conflict between male polygamy and female monogamy: the case of the Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca«. The American Naturalist. 117 (5): 738–753. doi:10.1086/283756. S2CID 85184225.
  9. Lundberg, Arne; Alatalo, Rauno V.; Carlson, Allan; Ulfstrand, Staffan (1981). »Biometry, habitat distribution and breeding success in the pied flycatcher Ficedula hypoleuca«. Ornis Scandinavica. 12 (1): 68–79. doi:10.2307/3675907. JSTOR 3675907.
  10. 10,0 10,1 »European Pied Flycatcher (Ficedula hypoleuca. Data Zone. BirdLife. Pridobljeno 16. maja 2021.
  11. Kmecl, Primož; Šalamun, Željko (2019). »Črnoglavi muhar«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 414–415. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]