Erik Alfred Leslie Satie

Erik Satie

Alfred Eric Leslie Satie (od leta 1906 le kot Erik Satie), francoski skladatelj in pianist, * 17. maj 1866, Honfleur, Francija, † 1. julij 1925, Pariz.

Satijev glasbeni slog je večplasten in eklektičen, poleg neogrškega (style néogrec) stila, po katerem je razpoznaven v svojih najbolj popularnih skladbah, se je skladatelj zgodaj lotil »anti-glasbenih« oblik, multimedijalnih projektov in prvih surrealističnih prijemov v zgodovini glasbe nasploh. Veliko pozornost v svetu glasbe je Satie vzbudil s premierno uprizoritvijo svojega baleta Parade, s katerimi je 18. maja 1917, pod dirigentsko taktirko Ernesta Ansermeta v pariškem Théâtre du Châtelet. Orkestrske zvoke so dopolnili efekti letalskega motorja, ladijske sirene in drugih pripomočkov. Podobnih eksperimentov se je v svojih kompozicijah pogosto posluževal, zato so ga kritiki nemalokrat označevali kot diletanta. Sodelovanje nekaterih velikanov takratnega časa, je dodatno pripomoglo k temu, da je Satie in njegovo delo zaslovelo po vsej državi in kmalu so njegova dela »ponarodela«. Pri premierni uprizoritvi so sodelovali ruski impresario Sergei Diaghilew, s svojo baletno skupino Ballets Russes, pesnik in dramatik Jean Cocteau. Za kostume in scenografijo pa je poskrbel sam Pablo Picasso. Satie je s svojimi idejami sicer močno vplival na razvoj novih kompozicijskih slogov 20. stoletja, predvsem na minimalizem in ambientalno glasbo.

Najbolj izvajana skladateljeva dela so klavirske miniature, posebno 3 gimnopedije, ki so pogosto uporabljene in aranžirane s strani drugih skladateljev 20. stoletja. Ena najbolj znanih predelav je vodilni motiv jazzovskega albuma Paris, Malcolma McLarna (sicer menedžerja skupine Sex Pistols).

Suzanne Valadon: Portret Erika Satieja

Izbor klavirskih del

• Ogives (1886)
• Trois Sarabandes - 3 sarabande (1887)
• Trois Gymnopédies - 3 gimnopedije (1888)
• Six Gnossiennes - 6 gnosjen (1889 - 1893)
• Messe des Pauvres (1895)
• Pièces froides (1897)
• Je te veux (1900)
• Le Piccadilly (1900)
• Trois morceaux en forme de poire (1901)
• Descriptions Automatiques (1913)
• Sonatine Bureaucratique - Birokratska sonatina (1917)
• Socrate (1918)
• Nocturnes (1919)
• Relâche (1924)

Glej tudi

• seznam francoskih skladateljev
• seznam francoskih pianistov