Družbeni mediji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Družbeni mediji (ang. social media) so nova oblika spletnih medijev, ki se od tradicionalnih medijev razlikujejo zaradi posebnih značilnosti, ki omogočajo večjo povezanost med uporabniki. Andreas Kaplan in Michael Haenlein družbene medije definirata kot skupino internetne aplikacije, ki delujejo na ideoloških in tehnoloških temeljih spleta 2.0 in ki omogočajo ustvarjanje ter izmenjavo uporabniških vsebin. So vsesplošno dostopni in omogočajo prilagodljive tehnike komuniciranja [1] Suhadolčeva meni, da so družbeni mediji kulturni pojav, ki je še vedno v fazi razvoja. Družbene medije ima za spletna orodja, s katerimi lahko uporabniki delijo mnenja in izkušnje, mednje pa prišteva bloge, podcaste, videocaste, wikije, forume, družbene zaznamke, socialna omrežja in drugo. [2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetek razvoja družbenih medijev oz. socialnih omrežij lahko postavimo v leto 1971, ko je bilo poslano prvo sporočilo preko elektronske pošte 1978, je BBS prvič omogočil izmenjavo podatkov preko telefonskih linij z ostalimi uporabniki. Leta 1979 so se pojavile prve svetovne elektronske oglasne deske (USENET), ki veljajo za predhodnice spletnih brskalnikov. Kot pravi začetek razvoja družbenih medijev pa lahko štejemo eno izmed prvih socialnih omrežij - GeoCities. Ustvarjen je bil leta 1994, uporabnikom pa omogočil ustvarjanje svojih spletnih strani znotraj »virtualnih mest«. 1995 je spletna stran theglobe.com uporabnikom omogočila objavljanje njihovih lastnih vsebin in povezovanje z drugimi uporabniki. 1997 je prišlo do popularizacije neposredne izmenjave sporočil preko interneta. Glavni razlog tega je bil razvoj AOL Instant Messengerja. Istega leta se je pojavilo tudi novo socialno omrežje Sixdegrees.com, ki je omogočalo ustvarjanje profilov in dodajanje prijateljev. 2002 je bilo ustvarjeno socialno omrežje Friendster, ki velja za začetnika spletnega povezovanja s prijatelji po celem svetu. V prvih treh mesecih je imel kar tri milijone uporabnikov. Leto kasneje (2003) je bil ustvarjen MySpace. 2004 je leto začetka Facebooka, ki je bil sprva namenjen povezovanju ameriških študentov. 2006 pa je bilo ustvarjeno še eno nepogrešljivo socialno omrežje današnjega časa – Twitter. Leta 2008 je Facebook prehitel MySpace kot vodilno socialno omrežje današnjega časa. Za današnji čas tako lahko trdimo, da povezovanje s svetom okoli sebe ni bilo nikoli enostavneje in dostopnejše kot je danes. [3]

Značilnosti družbenih medijev[uredi | uredi kodo]

Družbeni mediji so razvili svoje tipične lastnosti: Participacija - družbeni mediji spodbujajo ustvarjanje prispevkov in odzive nanje od vseh, ki v njih sodelujejo. Brišejo mejo med mediji in občinstvom (pasivni uporabniki se spreminjajo v aktivne, uporabniki niso več samo porabniki vsebin, temveč so tudi njihovi ustvarjalci). Odprtost - večino družbenih medijev je odprtih za participacijo občinstva in njihove odzive na ustvarjene vsebine. Spodbujajo komentiranje in deljenje informacij med uporabniki. Pri družbenih medijih so pregrade (geselsko zaščitene vsebine) za dostop in uporabo deljenih informacij redkost. Komunikacija - medtem ko tradicionalni mediji posredujejo vsebine občinstvu (med tradicionalnimi mediji in občinstvom poteka enosmerna komunikacija), se družbeni mediji od njih razlikujejo po tem, da prednost dajejo dvosmerni komunikaciji med mediji in občinstvom. Tukaj velja omeniti pojem interaktivnost. V debate je vključenih več različnih posameznikov, zaradi omogočenih povratnih informacij pa mediji lažje prilagajajo vsebine ciljnim javnostim. Občinstvo dobi občutek, da lahko pomaga soustvarjati vsebine. Skupnost - družbena omrežja omogočajo hitro formiranje skupnosti in efektivno komuniciranje med njimi. Skupnosti povezujejo skupni interesi, npr. zanimanje za fotografijo, politične zadeve, priljubljene televizijske oddaje itd. Povezanost - večina družbenih medijev uspeva zaradi njihove povezanosti. Omogočene imajo povezave do drugih spletnih strani, virov in ljudi. Z dodajanjem hiperpovezav v tekst so lahko ponujene vsebine predstavljene še bolj poglobljeno in iz več zornih kotov [4] Multimedijskost - družbeni mediji omogočajo predstavitev vsebin na različne načine. Najpogosteje so to tekst, fotografije, avdio in video material. Z združevanjem različnih formatov informacije postanejo bolj zanimive, občinstvo pa si jih tudi lažje in prej zapomni. Bradley zgornjim šestim lastnostim dodaja še tri, za katere meni, da so značilne za družbene medije: Transparentnost – rešitev družbenih medijev ponuja transparentnost, kar pomeni, da so uporabniki seznanjeni s participacijo drugih uporabnikov v skupnostih. Imajo možnost vpogleda, uporabe, kritike, ocenjevanja, potrjevanja pristnosti prispevkov, ki so jim na voljo. Transparentnost je pomembna predvsem zaradi sodelovanja med uporabniki v vsebinskem vidiku prispevkov. Skupnost lahko izboljšuje vsebino, združuje razdrobljene informacije, ureja in popravlja prispevke ter še na mnogo drugih načinov pripomore k napredku vsebin. Neodvisnost – Vsak uporabnik lahko v družbenih medijih sodeluje popolnoma neodvisno od kateregakoli drugega uporabnika. Uporabniki lahko sodelujejo od kjerkoli in kadarkoli. Participacija v družbenih medijih ne zahteva določenega delovnega toka in strogega nadzora nad prispevki, prav tako ni potrebno usklajevanje med uporabniki. Nepridvidljiost – pri družbenih medijih ni moč predvideti modela oz. načrta glede interakcije med uporabniki, prav tako je ni mogoče nadzirati ali optimizirati. [5]

Tipi družbenih medijev[uredi | uredi kodo]

Med najbolj razširjenimi družbenimi mediji so blogi, mikroblogi, wiki-vsebine, spletni forumi, socialna omrežja, virtualni svetovi in podcasti.

Blog[uredi | uredi kodo]

Blogi so ena najbolj razširjenih oblik družbenih medijev. So spletni »dnevniki« posameznikov, ki zadevajo vsebine o kakršni koli temi. Vsebino si bloger izbira sam. V nekem smislu so bili blogi predhodniki stranem, kot je Twitter. Blogi lahko ustvarijo veliko maso zasledovalcev, ki redno spremljajo vsebine. Blog piše posameznik sam, zato ga ne moremo enačiti s forumom. Med najbolj znanimi stranmi je Blogger.com. Tudi YouTube je s posebnimi YouTube kanali posameznikom omogočil, da so imeli svoj prostor na spletišču, kamor so nalagali vsebine, bloge in privabljali subscriberje. Na YT je med najbolj znanimi Ray William Johnson.

Wiki[uredi | uredi kodo]

Wiki-ji so vrsta programov in spletnih strani, ki omogočajo nalaganje, urejanje svojih in uporabo vsebin drugih uporabnikov. Deluje na podlagi nadbesedilnih označb. Nemenjeni so predvsem organiziranju znanja in shranjevanje zapiskov. Tu prevladuje predvsem najbolj poznana Wikipedija. Wiki-ji so lahko spletne skupnosti ali pa oblika intraneta. Wikipedija in blogi venomer sledijo hipertekstualnim idejam.[6] Med strani, ki delujejo na podlagi hiperpovezav, spadajo tudi strani, kot je Twitter.

Podcast[uredi | uredi kodo]

Podcasti so avdio-vizualne digitalne medijske vsebine, ki jih v primeru registracije na stran avtomatično prejemamo na osebni računalnik, pametni telefon itd. V Sloveniji je popularna spletna stran Multimedijskega centra RTV Slovenije, ki omogoča podcaste. MMC (Rtv Slo) je primer, ko se tradicionalni mediji z vstopom na splet transformirajo in z lastnostmi, kot je interaktivnost, ponujajo vsebine svojim uporabnikom.

Forum[uredi | uredi kodo]

Forumi, imenujejo se tudi oglasne deske ali web board, so posebne spletne strani ali kategorije na spletiščih, kjer posameznik lahko odda svoje mnenje ali na posebnih samostojnih forumih tvori razpravo in mišljenje med ljudmi s podobnimi interesi. Foruma ne uvrščajo med spletne klepetalnice, saj se objave na forumu samodejno shranjujejo, medtem ko se na klepetalnicah ne. Prav tako se razlikuje od blogov, saj blog piše ena oseba, ki drugim omogoča nekakšne komentarje, odzive, ne pa možnosti nove teme. Programsko gledano delujejo forumi na posebnih zapisih, kot so PHP, JAVA in PERL. To so t. i. skriptni jeziki. Forumi so prvotne oblike družbenih medijev.

Vsebinske skupnosti[uredi | uredi kodo]

Vsebinske skupnosti so skupnosti ljudi s podobnimi interesi – Od filmov, slik, glasbe itd. Tu so pomembni '''Flickr''', ki je vodilno omrežje za nalaganje in prikazovanje slik. Nato je YouTube, eno prvih svetovnih spletnih omrežij, ki ljudem omogoči, da objavljajo videoposnetke preko interneta, kjer so dostopni vsem. Zaradi množičnosti uporabnikov je ta medij postal zanimiv tudi velikim medijskim korporacijam, ki so prav tako začele objavljati svoje vsebine. YT je uspešen tudi zaradi svojih »related videos«. To je stran participativne kulture. [7] Pomemben je tudi IMDB, ki je spletna stran za posredovanje in prikazovanje vseh informacij, ki zadevajo svetovno filmografijo. Naslednja podvrsta vsebinskih skupnosti so spletišča, ki služijo za »downloadanje« elektronskih vsebin. Te posredujejo uporabniki interneta, ki so namenoma »uploadali«/naložili vsebino na tovrstno stran. To je posebna peer to peer (p2p) tehnologija, ki dovoljuje nalaganje in shranjevanje elektronskih podatkov. Večinoma gre za glasbo, filme, igrice, e-knjige itd. Ta tehnologija je velikokrat bila pravno obravnavana in sporna, zaradi vprašanja avtorskih pravic. Med bolj znanimi spori je bila afera Napster in Metallica. Tu so pomembne strani Isohunt, Pirate Bay, Torrentz, in slovenski Partis.si z več kot 250 000 uporabniki. Pri teh skupnostih pa je tudi pomembno omeniti skupnosti multyplayer iger. Tu se uporabniki preko spletne igrice povežejo med sabo , si ustvarijo svoje profile - igralne junake, odvisno od igre – in skupinsko ali posamezno tekmujejo drug proti drugim. Med najbolj znanimi je World of warcraft.

Mikroblog[uredi | uredi kodo]

Mikroblogi so sinonim za spletnosocialne platforme, kot je Twitter. Ljudem je posredovana le majhna količina informacij, ostalo se lahko nadoknadi s hiperpovezavami do najrazličnejših strani, ki jih »mikrobloger« želi deliti. Twitter je vedno bolj priljubljen med znanimi osebnostmi po svetu, predvsem ZDA, kar je tudi razlog za njegov hitri razcvet. Ljudje sledijo (follow, follower) njim zanimivim osebam in skupaj vsakodnevno tvorijo veliko maso informacij. Gre za hiter in ažuren prenos informacij. Vedno več ga uporabljajo tradicionalne medijske hiše, ki so se transformirale na splet.

Socialna omrežja[uredi | uredi kodo]

Socialna omrežja so posebna spletišča, kjer se posamezniki srečujejo, ustvarjajo svojevrstne osebne profile in jih delijo s »spletnimi prijatelji«. Najboljši primeri tovrstnih omrežij so Facebook, Myspace, Bebo. V preteklosti so bili aktualni t. i. chati, kot so IRC, Messenger. Vse bazira na interpersonalni komunikaciji med ljudmi na spletu. Po navadi so te platforme opremljene z aplikacijami, kjer lahko posameznik objavlja slike, glasbo, videoposnetke – gre za interaktivno platformo. Obstajajo tudi socialna omrežja, ki delujejo na podlagi »live video streama«, kjer se uporabniki preko spletnih kamer lahko v živo pogovarjajo z različnimi ljudmi po svetu. Tu so zelo znani Skype, Omegle, Chatroulette itd.


Virusno komuniciranje[uredi | uredi kodo]

Virusno komuniciranje (angl. word of mouth marketing) se je s pojavom družbenih medijev preselilo iz medosebnega komuniciranja na internet. Pri virusnem komuniciranju gre ponavadi za spontan proces, povezan s kakovostjo produkta ali storitve, komunikatorji pa želijo ta proces pospešiti z ustvarjanjem smešnih, hudomušnih, drugačnih, avtentičnih vsebin, ki bi jih uporabniki delili z drugimi prek e-pošte, v zadnjem času pa tudi prek forumov, blogov, spletnih omrežij, YouTuba itd. Za komunikatorje je virusno komuniciranje promocijsko orodje za povečanje zavedanja in ustvarjanje preferenc, pogosto uporabljeno tudi za diskreditacijo konkurence. Med spontanimi slovenskimi virusnimi fenomeni je Fredi Miler, ki je postal znan zaradi amaterskega videospota, ki je zaokrožil prek spleta. Sprva se je videospot širil med uporabniki interneta, kasneje pa je zaradi objavljene zgodbe prek medijev Fredi Miler postal pravi glasbeni fenomen. Potrebno je omeniti, da je virusno komuniciranje lahko povsem dvorezen meč in ne prinaša zgolj zgodb o uspehu, ampak se pojavlja tudi vse več njegovih zlorab, zlasti na straneh spletnih skupnosti, blogov in drugih družbenih medijev.

Razširjenost uporabe družbenih medijev v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Uporaba interneta v Sloveniji je zelo visoka. V prvih treh mesecih leta 2011 je okoli 73 % slovenskih gospodinjstev imelo internet. V strukturi uporabnikov so prevladovale mlajše generacije in bolj izobraženi. RIS so naredili raziskavo med ZDA in Slovenijo glede uporabe socialnih omrežij. Rezultati so pokazali, da je v Sloveniji uporaba soc. omrežij spolno in generacijsko pogojena. V Sloveniji med uporabniki soc. omrežij prevladujejo ženske in mlajši. Velika razlika se je pokazala v stopnji izobrazbe, za katero v Sloveniji ni takšnega razmaha kot v ZDA, kjer je več uporabnikov soc. omrežij z višjo izobrazbo. Glede na posamezne kategorije so na RIS-u dokazali, da je pri spletnih skupnostih največ uporabnikov moških (forumi, video in foto skupnosti), medtem ko so šolajoči največji uporabniki na spletnih socialnih omrežjih in spletnih forumih. Pomembni so tudi rezultati RIS-a glede aktivne uporabe blogov v Sloveniji. Ti naj bi namreč v letu 2008 presegli pasivne uporabnike bloge. Lasten blog je imelo v letu 2009 13% slovenskih uporabnikov interneta. [8]

Uporaba družbenih medijev v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V prvih treh mesecih leta 2011 je 35 % oseb v starosti 10–74 let bilo aktivnih na socialnih omrežjih. Med uporabniki so prevladovale osebe stare med 16 in 24 let (79 %). Delež obeh spolov je bil enak. [9] Med vodilnimi je Facebook z okoli 685 000 uporabniki, kar predstavlja okoli 34 % slovenske populacije. Izklop.com ima preko 80 000 obiskov dnevno in preko 10 milijonov vsebinskih prikazov mesečno. [10] [11] Wikipedija v slovenščini je na 34. mestu med več kot 280-imi jeziki. Imamo preko 500 aktivnih wikipedistov. Med spletnimi stranmi, ki uporabljajo P2P tehnologijo je v Sloveniji zelo priljubljen Partis.si, s preko 250 000 uporabniki. Pomemben pa je tudi YouTube. Raba interneta v Sloveniji je leta 2009 izvedla raziskavo, kjer je YT bil na prvem mestu med socialnimi omrežji (54 % anketiranih). [12]


Deleži starosti uporabnikov Facebooka v Sloveniji. Vir: Social bakers: http://www.socialbakers.com/facebook-statistics/slovenia

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Novi mediji
Spletne skupnosti
Spletna aplikacija (v angleščini)
Slovenia Facebook Statistic (v angleščini)
Desetletnica Wikipedije
Uporaba informacijsko - komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2011 - končni podatki
Spletna obiskanost 2010

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Andreas M. Kaplan in Haenlein, Michael. 2010. Users of the world, unite! The challenges and opportunities of Social Media. Business Horizons 53 (1): 59–68.
  2. ^ Suhadolc, Mojca. 2007. Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Založba.
  3. ^ O'Dell, Jolie. 2011. The History of Social Media [INFOGRAPHIC]. Dostopno prek: http://mashable.com/2011/01/24/the-history-of-social-media-infographic.
  4. ^ Mayfield, Anthony. 2008. What is social media? UK: iCrossing.
  5. ^ Bradley, Anthony J. 2010. A new definition of Social Media. Dostopno prek: http://blogs.gartner.com/anthony_bradley/2010/01/07/a-new-definition-of-social-media/
  6. ^ Oblak, Tanja in Petrič, Gregor. 2005. Splet kot medij in mediji na spletu. Ljubljana: FDV
  7. ^ Burgess, Jean in Green, Joshua. 2009. YouTube. Digital media and society series. Cambridge: Polity.
  8. ^ Vehovar, Vasja in drugi. 2010. Spletne skupnosti 2010. RIS. Dostopno prek :http://www.ris.org/uploadi/editor/1284569149RIS_pletne_skupnosti_september_2010_AP.pdf
  9. ^ RIS. Spletna obiskanost 2010. Dostopno prek :http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=11408&parent=13?
  10. ^ Social Bakers. Dostopno prek: http://www.socialbakers.com/facebook-statistics/slovenia
  11. ^ Social Bakers. Dostopno prek:http://www.socialbakers.com/facebook-pages/17498246596-izklop
  12. ^ RIS. Na Facebooku skoraj 630.000 prebivalcev Slovenije. Dostopno prek :http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=11980&parent=27?