Degradacija tal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Erozija tal
onesnaženost tal na opuščeni plinarni

Degradacija tal[uredi | uredi kodo]

Degradacija tal je degenerativen, nepovraten proces, ki ga pogosto povzroči človek ali njegove dejavnosti. Tla v procesu degradacije izgubljajo sposobnost izvajanja za življenje bistvenih funkcij. To ima za posledico izginotje življenja ali izgubo plodnosti. Vzroki za izgubo plodnosti ali življenja so lahko mehanski, kemični ali biološki. Ker obnovitev degradiranih tal zahteva zelo dolgo časa, spada degradacija tal v vseh pogledih med pojave poslabšanja tal.

Degradacijo tal lahko povzročijo erozija tal, zmanjševanje vsebnosti organskih snovi, onesnaženje tal, izguba tal zaradi pozidave, zbitost tal, zmanjševanje biotske raznovrstnosti, poplave in plazovi ter zaslanjevanje.

Vpliv degradacije tal je tudi na majhnih površinah poguben, kot posledica pa se dezertifikacija tal lahko pojavi naprimer v sredozemlju ali tropskem okolju. Alarmantno je, da neprimerno ravnanje z zemljišči vodi do izgube tal že v nekaj sezonah, medtem ko so za nastanek ravnovesja v zgornjih plasteh tal potrebna tisočletja. Zastrašujoče je dejstvo, da na primer vpliv gradnje avtocest na najbolj plodnih tleh uniči naravno bogastvo rodovitne zemlje za vedno. Bogatstvo obdelovalnih površin, ki so na voljo človeštvu je v zadnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja doseglo svoj zgodovinski maksimum, to je okrog 1,5 miljarde hektarjev zemlje. Vse to povečanje obdelovalne zemlje je šlo na račun krčenja gozdov in savan.

Problematika[uredi | uredi kodo]

Degradacija tal je globalni problem in ni fenomen novega veka (Platonov Kritias), čeprav pridobiva v zadnjih desetletjih vedno večje razsežnosti. Že leta 1997 je 15% zemeljskega površja antropogeno povzročene degradacijske pojave (površina večja kot ZDA in Mehika skupaj), od tega je bil 1% že tako uničen, da je bila regeneracija tal onemogočena. Površina tal z degradacijskimi pojavi se veča, v letu 2008 je znašala že 24%. Dandanes letno izgubimo približno 24 bilijonov ton površinskih tal, to odgovarja približno površini Švice. Kontinenti so problemu degradacije tal različno podvrženi. Najbolj intenzivni pojavi degradacije so v Aziji, kjer je že 39% tal degradiranih.

Viri[uredi | uredi kodo]

- Projekt NCSA: Degradacija tal, http://www.rec-lj.si/projekti/NCSA/Dokumenti/NCSA_DT.pdf
- Italijanska Wikipedija, http://it.wikipedia.org/wiki/Degradazione_del_suolo
- Angleška Wikipedija, http://en.wikipedia.org/wiki/Soil_contamination
- Slovenska wikipedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/Erozija
- Nemška wikipedija, http://de.wikipedia.org/wiki/Bodendegradation