Deček (bomba)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Deček (Little Boy)
Little boy.jpg

Povojni model »Little Boy«.
Vrsta: Jedrsko orožje
Kraj izvora: ZDA
Značilnosti
Teža: 4,000 kg
Dolžina: 3.0 m
Premer: 0.7 m

Moč eksplozije: 14 do 17 kiloton

Deček (angleško Little Boy) je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima. To je bila prva uporaba jedrskega orožja v vojni. Uporabljala je t.i. topovsko načelo, ki je bilo enostaven za izdelavo in izredno zanesljiv, zato tega načela pred dejansko uporabo niso preizkusili. Ker pa ta metoda zelo neučinkovito uporablja jedrsko gorivo, je zahtevala uporabo velike količine močno obogatenega urana.

Eksplozivna moč je bila po ocenah približno 14-17 kiloton in je posredno ali neposredno povzročila smrt 140.000 ljudi.

Načelo delovanja[uredi | uredi kodo]

Topovsko načelo delovanja deluje z izstrelitvijo izstrelka iz močno obogatenega urana v obliki cevi v tarčo iz obogatenega urana, ki skupaj predstavljata nadkritično maso, v kateri lahko steče verižna reakcija.
Bomba Deček je vsebovala kar 64 kg obogatenega urana, od katerega je bilo v verižni reakciji porabljenega le 0,7 kg urana, preostala količina pa se je ob eksploziji raztresla po okolici. Ker je pridobivanje visoko obogatenega urana dolgotrajno in izredno drago, je bila uporaba obogatenega urana v jedrskem orožju po izpopolnitvi implozijske metode kmalu opuščena. Edino pri jedrskih topovskih granatah se je izpopolnjeno topovsko načelo uporabljalo še precej časa.

Za vžig bombe so služili električni detonatorji, ki jih je prožila kombinacija barometričnega in radarskega višinomera. Višinomera sta sprožila bombo na višini približno 600 m nad tlemi.

Topovsko načelo delovanja je neučinkovito zaradi relativno majhne hitrosti (približno 300 m/s) pri združevanju projektila in tarče. Verižna reakcija steče že pred popolno združitvijo obeh delov, kar povzroči predčasno eksplozijo preden se verižna reakcija bolj razširi po jedrskem materialu. Iz istega razloga v bombi tega tipa ni možno uporabiti plutonija, pri katerem zaradi prisotnosti majhnih količin izotopa Pu-240 in posledičnega povečanega sevanja nevtronov še hitreje pride do predčasne verižne reakcije.

Bomba je bila zasnovana tako, da je bila čim manj komplicirana, zaradi česar ni vsebovala posebnih varnostnih mehanizmov, kot jih uporablja moderno jedrsko orožje. Če bi prišlo do nesreče (npr. padec letala ali požar), so bili možni naslednji scenariji:

  • Ob padcu letala bi se lahko oba dela urana združila in povzročila verižno reakcijo.
  • Požar bi lahko vžgal eksploziv, ki bi lahko povzročil kontaminacijo okolice z uranom, v najslabšem primeru pa tudi jedrsko eksplozijo.
  • Padec bombe v vodo bi ob vdoru vode v topovsko cev lahko povzročil verižno reakcijo, ker voda deluje kot moderator. Ravno tako bi lahko prišlo do sklenitve vžigalnega tokokroga zaradi prisotnosti slane vode.

Zaradi teh razlogov je posadka namestila eksplozivni naboj po vzletu letala, električni tokokrog pa je bil sklenjen šele pred dosego cilja, čeprav tudi to ni zagotavljalo varnosti.

Napake[uredi | uredi kodo]

Ker naj bi bila bomba slabo zaprta, in naj ovoj ne bi bil dovolj trdno narejen, so znanstveniki prišli da sklepa, da je Deček izkoristil 1,4% - 14% rušilne moči, ki bi jo lahko v nasprotnem primeru pokazal.