Cosylab
 | |
| Panoga | Informatika / Telekomunikacije |
|---|---|
| Predhodnik | »KGB - Kontrollgruppe fϋr Beschleuniger« (1996) |
| Ustanovitev | Ljubljana, Slovenija (2001) |
| Sedež | Gerbičeva 64, Ljubljana , Slovenija |
Območje | globalno |
| Ključni ljudje |
|
| Produkti | kontrolni sistemi za pospeševalnike, teleskope, geografski informacijski sistemi, aplikacije za telekomunikacije ter napredna elektronika za avtomobilsko industrijo[1] |
| Prihodek |
|
| Čisti dobiček |
|
| Podružnice |
|
| Spletna stran | www.cosylab.com |
Cosylab je slovensko tehnološko podjetje, ki je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan in že od same ustanovitve posluje na svetovnem trgu. Podjetje deluje na področju kontrolnih sistemov pospeševalnikov, večjih teleskopov, fuzijskih elektrarn, informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter poslovno informacijskih rešitev.
Sodelujejo pri mednarodnih projektih na področju fizike:[2]
- CERN (Veliki hadronski trkalnik)
- FAIR v Nemčiji (ionski pospeševalnik)[3]
- ITER (termonuklearna fuzija) - na projektu delajo od leta 2009. Pri tem sodelujejo ZDA, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska, Koreja in EU. Naprava se nahaja v Franciji. V njej bo potekala kontrolirana fuzija, zlivanje vodikovih jeder v helij.[4]
- ALMA (radijski teleskopi) - razvoj jedra krmilnega sistema.
Na področju virov svetlobe sodelujejo z inštituti in proizvajalci, kot so ESRF, DESY, ANKA, ALBA, SLS, BESSY, NSLS II, ELETTRA, APS.[2]
Na področju razvoja medicinskih naprav sodelujejo pri pospeševalniku MedAustron, ki je namenjen zdravljenju raka. Pospeševalnik se nahaja v bolnišnici, ki so jo prav za to zgradili v mestu Wiener Neustadt v Avstriji.[4]
Cosylab je sodeloval tudi pri razvoju prvega spletnega interaktivnega atlasa Slovenije Geopedije[5][6] in Digitalne Enciklopedije naravne in kulturne dediščine - DEDI.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Cosylab d.d.«. Tehnološka mreža ICT. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2015. Pridobljeno 23. septembra 2015.
- ↑ 2,0 2,1 »Fiziki, ki so skočili v poslovne vode in zaplavali«. Delo, d.d. 24. september 2011. Pridobljeno 28. septembra 2015.
- ↑ »S pospeševalniki ciljajo v svetovni tehnološki vrh«. Delo, d.d. 11. december 2013. Pridobljeno 28. septembra 2015.
- ↑ 4,0 4,1 »Slovenci, ki delajo za največji raziskovalni projekt človeštva«. Izvozniki.si. 14. april 2014. Pridobljeno 28. septembra 2015.
- ↑ »Geopedia brezplačno za vse«. Delo, d.d. 16. maj 2007. Pridobljeno 23. septembra 2015.
- ↑ »Cosylab z Geopedio tekmec Googlu«. Finance. 14. maj 2007. Pridobljeno 28. septembra 2015.
- ↑ »Kratka zgodovina projekta Digitalne Enciklopedije naravne in kulturne dediščine - DEDI«. DEDI. Pridobljeno 28. septembra 2015.