Bromometan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Brommetan
IUPAC-ime Bromomethane for synthesis
Sistematično ime Bromometan
Druga imena Metilbromid, Monobromometan, Halon 1001, Curafume, Embafume, R-40 B1, UN 1062
Identifikatorji
Številka CAS 74-83-9
EINECS število 200-813-2
RTECS število PA4900000
SMILES
InChI
Lastnosti
Molekulska formula CH3Br
Molekulska masa 94,94g/mol
Videz brezbarven plin
Gostota 1,730 g/cm3 (0°C, tekočina), 3,974 g7l (20°C, plin)
Tališče

-93,0°C

Vrelišče

3,56°C

Topnost (voda) (20°C) 17,5 g/l
log P 1,19
Parni tlak 1900hPa (20°C)
Nevarnosti
NFPA 704
NFPA 704.svg
1
3
0
 
R-stavki R23/25-36/38-40-48/20-50-59
S-stavki S15-27-36/39-38-45-59-61
Plamenišče <-30°C
Temperatura
samovžiga
535°C
Meje eksplozivnosti
spodnja 8,6 Vol%,

zgornja 20 Vol%

Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Bromometan (molekulska formula: CH3Br) je organska kemijska spojina, splošno znana kot metilbromid. Je plin brez barve in brez vonja, ki je strupen in zdravju škodljiv, zlasti pri vdihavanju in zaužitju. Lahko povzroči trajne okvare zdravja.

Snov je praktično negorljiva. V primeru požara se lahko tvorijo zdravju škodljivi plini ali hlapi. V primeru požara se lahko razvije: vodikov bromid.

Tališče snovi je pri -93,0°C, vrelišče pri 3,56°C, plamenišče pri 535°C in vnetišče: <-30°C.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Akutna strupenost

LD50 (oral, pri podganah): 214 mg/kg LC50 (z vdihavanjem, pri podganah): 405 ppm(V)/4h

Subakutna do kronična strupenost

Možna rakotvornost zahteva nadaljnje razjasnitve. Možni mutageni učinki pri človeku. Poškodbe genetskega materiala v somatskih celicah pri človeku in živalih so dokazane.

Nadaljnji toksikološki podatki

Pri vdihavanju snovi so prisotni naslednji simptomi oz. posledice: pljučni edem, pljučnica, cianoza, motnje centralnega živčevja (glavobol, slabost, krči), narkotični učinek, smrt. Simptomi v: pljuča, jetra, ledvice. Latentni čas do nastopa učinkov. Po stiku s snovjo: Opekline: sluznica, oči, koža. Nevarnost absorpcije preko kože.

Ekotoksičnost

Snov ima toksičen učinek na ribe in plankton in je verjetno obstojen v vodi. Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje. Snov je nevarna za ozonsko plast, hkrati pa obstaja nevarnost tvorbe strupenih, jedkih in eksplozivnih mešanic nad vodno površino. Tvori strupene mešanice z vodo, ne glede na razredčitev.

Strupenost za ribe: P.reticulata LC50: 1,0 mg/l/96h L.macrochirus LC50: 4,18mg/l/96h; Strupenost za dafnije: Daphnia magna EC50: 2,6mg/l/96h;

Glej tudi[uredi | uredi kodo]