Borgheški gladiator
| Borgheški gladiator | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Agasij Efeški (podpis) |
| Leto | c.100 pr. n. št. |
| Vrsta | marmor |
| Mere | 199 cm |
| Kraj | Louvre, Pariz |
Borgheški gladiator je helenistična marmorna skulptura v naravni velikosti, ki upodablja mečevalca, ustvarjena v Efezu približno 100 let pred našim štetjem in je zdaj na ogled v Louvru.
Kipar[uredi | uredi kodo]
Skulpturo na podstavku podpisal Agasij, sin Dositeja, ki sicer ni znan. Ni povsem jasno, ali je Agasij, ki je omenjen kot Heraklidov oče, ista oseba. Agasij, Menofilov sin, je bil morda bratranec.[1]
Ponovno odkrieje[uredi | uredi kodo]
Našli so ga pred letom 1611, na današnjem ozemlju Anzija južno od Rima, med ruševinami obmorske Neronove palače na mestu antičnega Antiuma (sodobni Anzio in Nettuno [2])). Iz položaja postave je razvidno, da kip ne predstavlja gladiatorja, temveč bojevnika, ki se spopada z bojevnikom na konju. V dneh, ko so postale antične skulpture aktualne, ko so jih identificirali s posebnimi osebnostmi iz zgodovine ali literature[3], je Friedrich Thiersch domneval, da naj bi predstavljal Ahila, ki se bori z Amazonko na konju, Pentesilejo.
Skulptura je bila dodana zbirki Borghese v Rimu. V vili Borghese je stala v pritličju v sobi imenovani po njej, ki jo je v zgodnjih 1780-ih preuredil Antonio Asprucci. Camillo Borghese je bil prisiljen, da jo je leta 1807 prodal svojemu svaku Napoleonu Bonaparteju; odpeljali so jo v Pariz, ko je bila zbirka Borghese pridobljena za Louvre [4], kjer jo zdaj hranijo.
Gladiatorja so v 18. stoletju najbolj občudovali in kopirali, kiparjem pa je dal kanonske proporce. Bronast odlitek je bil izdelan za Karla I. (zdaj v Windsorju) in še en, delo Huberta Le Sueurja, je bil osrednji del parterja Isaaca de Causa v Wilton House [5]; to različico je 8. grof Pembroke dal siru Robertu Walpoleu in ostaja osrednja figura v dvorani Williama Kenta v dvorani Houghton Hall v Norfolku. Druge kopije so v hiši Petworth House in na Green Court v Knoleju. Prvotno je bila kopija na vrtu lorda Burlingtona v Chiswick House, kasneje pa preseljena na vrtove v Chatsworthu v Derbyshiru. V ZDA je bila kopija Gladiatorja v Montaltu [6] med opremo idealne galerije poučne umetnosti, ki si jo je za Monticello zamislil Thomas Jefferson.[7]
V slikarstvu[uredi | uredi kodo]
- Ko je Rubens videl skulpturo na italijanskih potovanjih, je v enem od prizorov svojega alegoričnega cikla slik za Luksemburško palačo za Marijo Medičejsko, je v enem od prizorov slike Zaključek miru v Angersu v isti pozi (gledano od zadaj) vključil lik Furija; slika Furija je spodaj desno.
- Lik v vodi (Brook Watson) v Watson in morski pes Johna Singletona Copleyja temelji na pozi kipa.
- Znan je bil, čeprav ne v francoski nacionalni zbirki, ko ga je Ménageot vključil v ozadje svoje slike Smrt Leonarda da Vincija v naročju Franca I. (1781); res ga je verjetno videl v vili Borghese med bivanjem na francoski akademiji v Rimu od 1769 do 1774. Vendar je bil v takem okolju anahronizem, saj je Leonardo umrl leta 1519, približno devetdeset let pred odkritjem kipa.
- Stališče in odnos bojevnikov v tipični sliki v plemenitem divjaškem idealu Sydneyja Parkinsona Two of the Natives of New Holland, Advancing to Combat temelji na Borgheškem gladiatorju.
- Kip brez glave na sliki Uničenje Thomasa Coleja iz leta 1836 (četrta slika v njegovi seriji The Course of Empire) temelji na borgheškem bojevniku.[8]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gilman, D. C.; Peck, H. T.; Colby, F. M., eds. (1905). "Agasias". New International Encyclopedia (1st ed.). New York: Dodd, Mead.
- ↑ Paola Brandizzi Vittucci, Antium: Anzio e Nettuno in epoca romana, Roma, Bardi, 2000 ISBN 88-85699-83-9
- ↑ Pojav opažata Francis Haskell in Nicholas Penny, Taste and the Antique: the Lure of Classical Sculpture, 1500–1900 (Yale University Press), 1981, ki ponujata številne domišljijske primere 16. do 18. stoletja.
- ↑ Inventaire MR 224 (n° usuel Ma 527)
- ↑ Kopija Borgheškega gladiatorja v podobnem osrednjem položaju na nizozemskem vrtu je prikazana na sliki Pieter de Hoocha v Royal Collection (Lionel Cust, "Notes on Pictures in the Royal Collections-XXVIII. Two Paintings by Pieter de Hooch", The Burlington Magazine for Connoisseurs 25 (July 1914: 205–207, illus. pl. 1).
- ↑ Mogoče sklicevanje na kip, ki je nekoč stal v veliki dvorani vile Montalto Siksta V. v Rimu, opisan v umetnika Willema Schellinksa "Dagh-Register", neobjavljenem rokopisu, ki opisuje njegova potovanja v letih 1646 in 1661 - 1665, (Royal Library, Copenhagen, NKS370, vol. II, 718.) as "een statue van den Gladiator, swart marmer", "a statue of the Gladiator, black marble"
- ↑ Seymour Howard, "Thomas Jefferson's Art Gallery for Monticello" The Art Bulletin 59. 4 (December 1977: 583–600); see Appendix B note 8.
- ↑ The Course of Empire-Destruction Arhivirano April 15, 2013, at Archive.is
Reference[uredi | uredi kodo]
- Louvre catalogue
- Two copies at the Louvre here and here.
- Francis Haskell and Nicholas Penny, 1981. Taste and the Antique: the Lure of Classical Sculpture, 1500–1900 (Yale University Press) Cat. no. 43, pp. 221–24.
- Lestache copy
- Selected Works on the Louvre's web site
- The Villa Borghese in 1807: a 3D reconstruction of the decorated facades Arhivirano 2019-09-14 na Wayback Machine. on the Louvre's web site
- Jean-Galbert Salvage. Anatomie du gladiateur combattant, applicable aux beaux arts. (Paris, 1812) in the US National Library of Medicine's Digital Collections
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
