Boško Buha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Doprsni kip Boška Buhe v Jabuki

Boško Buha [bóško búha], srbski partizan in narodni heroj Jugoslavije, * 1926, vas Gradina pri Virovitici, Kraljevina Jugoslavija (danes Hrvaška), † 28. november 1943, Jabuka pri Prijepolju, Srbija.

Buha je bil mladi borec NOV in POJ in je postal ena največjih ikon 2. svetovne vojne v Jugoslaviji.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v srbski družini. Kot otrok revnih kmetov, ki so po 1. svetovni vojni naselili Podravino, je po osnovni šoli ostal doma na vasi. Po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo in ustanovitve NDH je njegova družina postala tarča ustašev, zato se je morala zateči v Srbijo. Na koncu je Buha prišel do ozemlja pod nadzorom partizanov. Ker je bil premlad, star le 15 let, so ga zavrnili. Po nekaj poskusih je le postal partizan. Leta 1942 se je pridružil 2. proletarski udarni brigadi NOV in POJ, v njen 4. bataljon. Pri obrambi Užic in nato v boju s četniki na Trešnjici in Karanu je pokazal veliko junaštvo. Kmalu se je usposobil za neodkrit pristop do sovražnikovih bunkerjev in za njihovo uničevanje z ročnimi granatami. Njegove sposobnosti in junaštvo so postale legendarne, njegovo enoto z več mladimi in otroki pa so poimenovali »Partizansko topništvo«. Izkazal se je v nizu bojev na Čajniču, Kozari, Tarčinu, Kupresu, Jajcu, Livnu in na drugih krajih. Proti koncu leta 1942 ga je javno pohvalil Josip Broz-Tito.

V kasnejših bojih na Kupresu in v 5. sovražni ofenzivi je pokazal veliko junaštvo, zaradi česar ga je dvakrat pohvalil vrhovni poveljnik.

Četniki so napadli kamion, v katerem se je peljal, in pri tem je Buha umrl. Po vojni so ga 20. decembra 1952 razglasili za narodnega heroja Jugoslavije.

Po njem so imenovali gledališče v Beogradu. Leta 1979 je Branko Bauer snemal film o njegovem življenju Boško Buha.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]