Akrilna kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Akrilna kislina[1]
Akrilna kislina
Model molekule akrilne kisline
IUPAC-ime propenojska kislina
Sistematično ime propenojska kislina
Druga imena akroleinska kislina
etilenkarboksilna kislina
propenova kislina
propenojska kislina
vinilmravljinčna kislina
Identifikatorji
Številka CAS [79-10-7]
PubChem -
EINECS število -
EINECS število -
KEGG -
MeSH -
ChEBI -
RTECS število AS4375000
Oznaka ATC --
SMILES
InChI
Lastnosti
Molekulska formula C3H4O2
Molekulska masa 72,06 g mol−1
Videz bistra brezbarvna tekočina
Gostota 1,051 g/mL
Tališče

14 °C, 287 K, 57 °F

Vrelišče

141 °C, 414 K, 286 °F

Topnost (voda) z vodo se meša
Kislost (pKa) 4,25
Struktura
Kristalna struktura -
Koordinacijska
geometrija
-
Oblika molekule linearna
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
-
Standardna sežigna
entalpija
ΔcHo298
-
Standardna molarna
entropija
So298
-
Specifična toplota, C -
Farmakologija
Biorazpoložljivost -
Pot
uporabe
-
Presnova -
Razpolovni čas -
Vezava na beljakovine -
Izločitev -
Pravni status  ?(AU)

?(CA) ?(UK) ?(ZDA) {{{legal_status}}}

Kategorija
nosečnosti
- ?(AU) ?(ZDA)
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje -
Očutljivost na trenje -
Hitrost eksplozije -
RE faktor -
Nevarnosti
Varnostni list MSDS
EU klasifikacija -
EU Index -
Glavne nevarnosti -
NFPA 704
NFPA 704.svg
1
1
1
 
R-stavki R10 R20/21/22 R35 R50
S-stavki S26 S36/37/39 S45 S61
R/S-stavki -
Plamenišče 68 °C
Temperatura
samovžiga
-
Meje eksplozivnosti
-
Dovoljena stopnja
izpostavljenosti
(PEL)
-
LD50 -
Sorodne snovi
Drugi anioni -
Drugi kationi -
Sorodno - -
Sorodne snovi -
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Akrilna ali prop-2-enojska kislina je najenostavnejša nenasičena karboksilna kislina z vinilno skupino na α-ogljikovem atomu. Akrilna kislina je bistra brezbarvna tekočina z značilnim ostrim jedkim vonjem. Meša se z vodo, alkoholi, etri in kloroformom. Akrilno kislino se prozvaja iz propena.

Akrilna kislina se obnaša kot karboksilna kislina: z alkoholi tvori estre, z bazami pa ustrezne soli. Estri in soli se imenujejo akrilati oziroma propenoati. Najpomembnejši alkilni estri so metil, butil, etil in 2-etilheksil akrilat.

Akrilna kislina in njeni estri reagirajo sami s seboj ali drugimi monomeri, na primer amidi, akrilonitrilom, vinili, stirenom in butadienom in tvorijo homopolimere ali kopolimere, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastičnih mas, elastomerov, premazov in lepil.

Nevarnosti[uredi | uredi kodo]

Akrilna kislina močno draži in razjeda kožo. Na očeh povzroča težke opekline in trajne poškodbe roženice. Vdihavanje par akrilne kisline povzroča razdraženost dihalnih poti, zaspanost in glavobol. Kratkotrajno vohanje kisline še ne pomeni izpostavljenosti. Za ugotavljanje izpostavljenosti je potrebna analiza zraka. Kratkotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam akrilne kisline v zraku ima minimalen vpliv na zdravje ali ga sploh nima, izpostavljenost visokim koncentracijam pa lahko povzroči pljučni edem.

V primeru zaužitja kislina lahko povzroči bolečine in sežiganja v ustah, žrelu in želodcu, drisko, bruhanje in padec krvnega tlaka oz. lahko destruktivno vpliva na gastro-intestinalni trakt. Predvideni smrtni odmerek je 5 ml.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Merck Index, 11. izdaja, 124.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]