Ada Škerl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ada Škerl
Rojstvo3. april 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1]
Ljubljana[1]
Smrt29. maj 2009({{padleft:2009|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (85 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicpesnica, pisateljica, prevajalka

Ada Škerl, slovenska pesnica in pisateljica, * 3. april 1924, Ljubljana, † 29. maj 2009, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kot gimnazijka se je pridružila osvobodilni fronti. Po vojni se je vpisala na študij slavistike na Filozofski fakulteti, kjer je diplomirala. Študirala je tudi na igralski akademiji. Osebno izpovedne pesmi je začela pisati že med drugo svetovno vojno. Po vojni je izgubila uredniško službo pri Mladinski knjigi in zaman iskala profesorsko delo v Ljubljani. Umaknila se je iz javnega življenja in čez čas vendarle dobila službo profesorice v Škofji Loki. Po treh letih je dala odpoved in nato kar triindvajset let opravljala delo lektorice na ljubljanskem radiu. Svoja zadnja leta je preživela v Mariboru. Umrla je v 86. letu starosti.

Delo[uredi | uredi kodo]

Ada Škerl je znana predvsem kot pesnica za odrasle: Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992), napisala pa je tudi nekaj del za otroke in mladino: Zgodba o morskem konjičku (1953), Voščila (1962), Nevsakdanje potovanje (1973).

Njena Senca v srcu je bila prva prava zbirka intimistične poezije po drugi vojni na Slovenskem. Literarna zgodovina pesnici vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike.

S tihim, nebojevitim subjektivizmom, z izpovedovanjem ljubezenskih in bivanjskih dvomov in deziluzij namesto zaupanja v svetlo prihodnost, z izražanjem intimne samote, bolečine in žalosti ob smrti ljubega bitja si je pesnica prislužila odklonilne sodbe sodobnikov.

— Irena Novak Popov (Sprehodi po slovenski poeziji)

Namesto o izgradnji novega, upanja polnega sveta, je Škerlova opisovala intimne ljubezenske občutke, zaznamovane s smrtjo. Senca v srcu je izšla štiri leta pred izdajo znamenite zbirke Pesmi štirih.

— Pesnica Barbara Simoniti

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Knjižne objave[uredi | uredi kodo]

  • Senca v srcu (1949), Založba Mladinska knjiga (COBISS)
  • Zgodba o morskem konjičku (1953), Primorska založba (COBISS)
  • Voščila (1962), Založba Mladinska knjiga (COBISS)
  • Obledeli pasteli (1965), Založba Lipa (COBISS)
  • Nevsakdanje potovanje (1973), Založba Mladinska knjiga (COBISS)
  • Temna tišina (1992), Državna založba Slovenije (COBISS)
  • Speči metulji (zbrane pesmi); spremna beseda: Tanja Petrič (ur.) in Ivo Svetina (2019), Mladinska knjiga

Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Baba Dijen in Košček Sladkorja (1953) Založba Mladinska knjiga (COBISS)
  • Pomorščaki (1956) Slovenski knjižni zavod (COBISS)
  • Povej, kaj naj postanem (1986), Založba Globus (COBISS)

Kratka proza[uredi | uredi kodo]

  • V domovini zamolčani, (Slovenija, letnik 63, št. 13 (2004), str. 2.) Publikacija Svobodna (COBISS)
  • Zajčkova gugalnica (letnik 62, št. 12 (avg. 2007), str. 5.) Publikacija Ciciban (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370