Absolutna vrednost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini. Absolutno vrednost po navadi označimo z navpičnim oklepajem | |.
Absolutna vrednost poljubnega števila je vedno nenegativno število.
Vsebina |
[uredi] Realna števila
Absolutna vrednost realnega števila ni odvisna od njegovega predznaka.
Primer: | 3 | = 3 in | − 3 | = 3 ter | 0 | = 0.
Velja:
- |a| ≤ b, če in samo če -b ≤ a ≤ b
- |a| ≥ b, če in samo če a ≤ -b ali a ≥ b
[uredi] Kompleksna števila
Če imamo kompleksno število
, kjer sta
, potem je absolutna vrednost
, kar predstavlja razdaljo od števila z do točke 0 v kompleksni ravnini. Torej, | 3 + 4i | = 5.
Kompleksna števila, ki imajo enako absolutno vrednost, ležijo na krožnici s središčem v izhodišču.
[uredi] Lastnosti absolutne vrednosti
Absolutna vrednost ima v realnem in v kompleksnem naslednje lastnosti:
- |a| ≥ 0
- |a| = 0, če in samo če a = 0.
- |ab| = |a||b|
- |a/b| = |a| / |b| (če b ≠ 0)
- |a+b| ≤ |a| + |b| (trikotniška neenakost)
- |a-b| ≥ ||a| − |b||
Poleg tega velja v realnem še
, v kompleksnem pa
.
[uredi] Vektorji
Absolutna vrednost vektorja je drugo ime za dolžino vektorja.
Primer: absolutno vrednost trirazsežnega vektorja
izračunamo po formuli:
[uredi] Programiranje
V programskih jezikih je funkcija abs(a) (za realna števila) običajno vgrajena, sicer pa jo lahko enostavno sprogramiramo (primer v pascalu):
function abs(a:integer):integer;
begin
if (a >= 0) then abs := a
else abs := -a;
end;




