2-metoksietanol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
2-metoksietanol
2-metoksi etanol
2-metoksi etanol
IUPAC-ime 2-metoksi etanol
Druga imena metilglikol, etilenglikol monometil eter
Identifikatorji
Številka CAS 109-86-4
EINECS število 203-713-7
Lastnosti
Molekulska formula C3H8O2
Molekulska masa 76.09 g/mol
Gostota 0.96 g/cm3
Tališče

-85 °C

Vrelišče

124,5

Topnost (voda) 100 % (pri 20 °C)
Nevarnosti
NFPA 704
NFPA 704.svg
2
3
2
 
R-stavki R10, R20/21/22, R60, R61
S-stavki S53, S45
Plamenišče - 39,4 °C (ASTM D 56) - 43,4 °C (ASTM D 1310)
Meje eksplozivnosti
spodnja 1,8 % V/V, zgornja 14 % V/V
LD50 oralno 2,67-3,66 ml/kg (podgana, samci), 2,03-2,78 ml/kg (podgana, samice), dermalno 0,589-1,70 ml/kg (zajec, 24 urni stik)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina. Uporablja se kot topilo za barve, lake in smole. Je bistra brezbarvna tekočina, ki ima blag vonj in je brez barve. Topnost v vodi ima 100 % (pri 20 °C). Topen je v polarnih topilih.

V nevarnih okoliščinah lahko pride do destilacije do suhega, pri previsokih temperaturah pri odprtem ognju lahko pride do vžiga. Nevarni produkt pri gorenju je ogljikov monoksid in dioksid.

Ugotovitve o nevarnih lastnostih:[uredi | uredi kodo]

Napotki za nevarnost

Za človeka je zdravju škodljivo pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju. Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku.

Vdihovanje

Lahko povzroči draženje dihalnih poti, neugodje v nosni votlini in kašljanje; višje koncentracije povzročijo močnejše draženje, glavobol, bruhanje, slabost, zaspanost, drhtenje in omotičnost.

Stik s kožo

Pri dolgotrajnejšem ali obsežnejšem stiku lahko povzroči absorbcijo potencialno nevarnih količin snovi. Simptomi so podobni kot pri zaužitju.

Stik z očmi

Draženje je izraženo kot nelagodje, bolečina, povečano mežikanje in solzenje ter rdečica. Lahko pride do poškodbe roženice.

Zaužitje

Lahko povzroči glavobol, slabost, bruhanje, omotičnost in oslabelost. Pri zaužitju večjih količin lahko pride do poškodbe ledvic.

Nevarnosti za okolje

Izlitje.

Splošne nevarnosti

Vnetljivo.

Ukrepi za prvo pomoč:[uredi | uredi kodo]

Vdihavanje

Ponesrečenca je potrebno prenesti na svež zrak mu nuditi umetno dihanje ter poklicati zdravnika.

Zaužitje

Piti čim več vode, izzvati bruhanje ter poklicati zdravnika. Za naknadne/zapoznele učinke informacije niso na voljo.

Stik s kožo in očmi

Odstraniti vir kontaminacije ter spirati z vodo, tudi z milom. Oči spiramo samo z vodo vsaj 15 minut, ter odstranimo kontaktne leče, če jih ponesrečenec nosi. Če se vzdraženost nadaljuje, je potrebno poklicati zdravnika.

Oprema za prvo pomoč

Tekočina za izpiranje oči in varnostna prha.

Dodatne informacije

Zdravnika seznaniti z vzrokom poškodbe. Ni specifičnega protistrupa za metilglikol.

Ukrepi ob požaru:[uredi | uredi kodo]

Posebne nevarnosti

Z razpršenim vodnim curkom hladiti negoreče embalažne enote. Neprimerno sredstvo je vodni curek.

Primerna sredstva za gašenje

CO2, prah za manjše požare, vodna prha ali alkoholno obstojna pena za večje požare.

Posebna zaščitna oprema za gasilce

Uporablja se zaščitna obleka in zaščitna maska z lastnim dotokom zraka.

Ukrepi ob nezgodnih izpustih[uredi | uredi kodo]

Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi

Osebni ukrepi in zaščita ne smemo vdihavati hlapov, odstraniti je potrebno vire toplote ali vžiga in nositi zaščitno obleko.

Ekološki zaščitni ukrepi

Pri zaščiti okolja je potrebno zajeziti razlitje z zemljo, peskom ali žaganjem. Pri čiščenju ob manjših razlitjih ali razsutjih je potrebno sprati z večjo količino vode. Pri čiščenju ob večjih razlitjih ali razsutjih je potrebno prečrpati v primerno označene kontejnerje in odložiti ali uničiti v skladu z veljavno zakonodajo ter obvestiti ustrezne službe.

Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Ravnanje

Zaščitna sredstva in s tem preprečiti stik s kožo in očmi. Ne smemo zaužiti ali vdihavati hlapov. Po rokovanju se moramo dobro umiti.

Skladiščenje

V hladnem in dobro prezračenem prostoru v kovinskih sodih.

Samovžig

Nenaden izpust hlapov vročih organskih kemikalij iz procesne opreme, ki deluje pri povišani temperaturi in pritisku ali vdor zraka v vročo opremo pod znižanim pritiskom, lahko povzroči vžig brez prisotnosti vira vžiga.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Je bistra tekočina, brez barve in ima blag vonj. Molekulska masa je 76,09 g/mol, gostota je 0,96 g/cm3 (pri 20 °C), tališče ima pri - 85 °C, vrelišče ima pri 124,5 °C (pri 101,31 kPa). Topnost v vodi ima 100 % (pri 20 °C). Topen je v polarnih topilih. Plamenišče ima - 39,4 °C (ASTM D 56) - 43,4 °C (ASTM D 1310), vnetišče ima pri 310° C. Relativna gostota hlapov je 2,6 (zrak=1), stopnja izhlapevanja je 0,6 (butil acetat = 1), eksplozijska meja je - spodnja 1,8 % V/V - zgornja 14 % V/V.

Obstojnost in reaktivnost[uredi | uredi kodo]

Stabilnost

Je stabilen pod normalnimi pogoji rokovanja in uporabe.

Nevarne okoliščine

Destilacija do suhega, previsoke temperature, viri vžiga kot so odprt ogenj, iskre.

Nevarni materiali

Močne alkalije, kisline, močni oksidanti.

Nevarni produkti

Pri gorenju nastajata ogljikov monoksid in dioksid.

Polimerizacija

Do polimerizacije ne pride.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Strupenost
  • oralno: LD50 = 2,67-3,66 ml/kg (podgana, samci), LD50 = 2,03-2,78 ml/kg (podgana, samice)
  • dermalno: LD50 = 0,589-1,70 ml/kg (zajec, 24 urni stik)
  • inhalacija: podgane, dinamično razvijanje nasičenih par: po 3 urah izpostavitve poginilo 0/5 samci in 0/5 samice, po 6 urah 3/5 samci in 5/5 samice.
Draženje kože

Snov lahko malo draži oči (zajec, 0,1 ml), pri čemer ni poškodb roženice.

Kancerogenost

Kemikalija ni razvrščena kot kancerogena.

Mutagenost

Kemikalija ni razvrščena kot mutagena.

Ekotoksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Je mobilen. Biološka razgradljivost je BOD = 88 (20 dnevni test), ThOD = 1,68 mg/mg (izračunan) in 1,64 mg/mg (izmerjen). Biološka akumulacija je Log P Oct/voda = -0,77 (izmerjen).

Akutna strupenost pri ribah je LC50 (96 ur) > 5400 mg/l (debeloglavi pezdirk), vodni nevretenčarji LC50 (48 ur) > 10000 mg/l (Daphnia magna), bakterije IC50 > 10000 mg/l.

Odstranjevanje[uredi | uredi kodo]

Snov je potrebno sežgati v za to opremljenih pečeh, v skladu z veljavno zakonodajo. V vodni raztopini pri nizkih koncentracijah je snov možno biorazgraditi v objektih opremljenih za biorazgradnjo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]