1134

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1100.  1110.  1120.  - 1130. -  1140.  1150.  1160.
Leta: 1131 · 1132 · 1133 · 1134 · 1135 · 1136 · 1137
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Skandinavija[uredi | uredi kodo]

Rekonkvista[uredi | uredi kodo]

Alfonz I. Aragonski el Batallador, romantična upodobitev
  • avgust - Bitka pri Fragi: hud poraz aragonske vojske pod vodstvom kralja Alfonza I. proti Almoravidom. Aragonsko plemstvo utrpi hude izgube, kralju, verjetno ranjenemu, uspe zbežati v Zaragozo.
  • 8. september - Dvajset dni po bitki pri Fragi umre argonski kralj Alfonz I. (el Batallador). Ker Alfonz I. ni zapustil otrok, dednino pa zapustil vojaškim redovom, nastopi težavno obdobje iskanja naslednika. ↓
  • → Kraljevini Aragon in Navarra, do tega leta v personalni uniji, se ločita. Aragon prevzame Alfonzov brat Ramiro II., ki pa je kot zaprisežen menih neprimeren za vladarja. Neodvisnost Navarre obnovi Garcija Ramirez, potomec minulih navarrskih kraljev.

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

  • Študenta na Univerzi v Parizu Robert iz Kettona in Herman Koroški se po koncu študija podata na romarsko in študijsko potovanje iz Pariza preko Bizanca v Sveto deželo. Oba se vešče izobrazita v arabščini in o arabski znanosti.
  • Po smrti vikonta Hmerika II. Narbonnskega v bitki pri Fragi prevzame nadzor v vikontstvu Narbonne touluški vojvoda Alfonz Jordan in se sam postavi za regenta mladoletne vikontese, Emerikove hčerke Ermengarde.
  • Ustanovitev plemiške linije Branderburških: cesarjev podpornik Albert Medved dobi v fevd pribaltsko Severno marko (Nordmark).
  • Eldred iz Hexhama postane novic opatije Rievaulx, Yorkshire, Anglija.
  • Uničujoč požar v Chartresu, Francija.↓
  • → Požar huje poškoduje baziliko Saint-Denis, Pariz, kar da priložnost za temeljito prenovo s prvimi arhitekturnimi motivi in rešitvami, ki predstavljajo začetek gotike.
  • Papež Inocenc II. obsodi pridigarja Henika iz Lausanne na dosmrtni pripor. S svojo karizmo in puritanstvom je po mnenju cerkvenih oblasti nevarno vplival na množice.
  • Ogromno neurje na holandski obali Severnega morja botruje nastanku Zeelanda.

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Grof Jaffe Hugo II. Le Puiset se spre z jeruzalemskim kraljem Fulkom. Sprva poltični spor preraste v odprt spopad, ko se Hugo posluži pomoči fatimidske postojanke. Kralj Fulk poraženega grofa obsodi na tri leta izgona, vendar Hugo umre še isto leto .
  • Abasidski kalif Al-Mustaršid podeli investituro seldžuškega velikega sultana Ghiyath ad-Din Mas'udu, sinu Mehmeda Taparja. Kljub nazivu Velikega sultana je njegova moč razmeroma šibka.
  • Vojska Kitanov iz propadlega kitajskega cesarstva Liao zavzamejo prestolnico Karahanidskega kanata in osnujejo nov, Karakitanski kanat. Vojsko močno okrepijo kitanski najmeniki, ki so služili na dvoru Karahanidov. 1141
  • Kitajski inženir pod dinastijo Song Wu Ge konstruira vojne ladje, ki jih poganjajo vodna kolesa.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Irena Ogrska, bizantinska cesarica in svetnica

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]