1064

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1030.  1040.  1050.  - 1060. -  1070.  1080.  1090.
Leta: 1061 · 1062 · 1063 · 1064 · 1065 · 1066 · 1067
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

  • Rekonkvista: kralj Ferdinand I. Kastiljski zavzame Coimbro. ↓
  • Vojna za Barbastro: zgodnji križarski pohod pod pokroviteljstvom papeža Aleksandra II., ki je zbral zahodnoevropsko plemstvo, večinoma Francoze, Burgundce in Italonormane), da bi nudil pomoč aragonskemu kralju Sanču Ramirezu pri zavzetju strateškega mavrskega mesta Barbastro, utrjenega obmejnega mesta v zaragoški taifi. Sodelovanje kristjanov in muslimanov leto poprej pod taktirko Ferdinanda II. proti aragonskim kristjanom je užalilo papeža Aleksandra II., ki je sklical vojsko za pomoč Aragoncem. Odziv je nepričakovano velik, na čelu zgodnje križarske vojske je vojvoda Vilijem VIII. Akvitanski. Mesto ni vzdržalo napada združene krščanske koalicije, bilo je temeljito izropano, prebivalstvo pa zmasakrirano. Mesto Barbastro je bilo v krščanskih rokah slabo leto dni, nakar so ga ponovno zavzeli muslimani in pobili krščansko posadko. Četudi sam spopad nima zgodovinske vrednosti pri nadaljnji rekonkvisti, ga zgodovinarji označujejo kot primer križarske vojne pred križarsko vojno[1].
Pisanski Duomo s poševnim stolpom (zvonikom) desno v ozadju

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. McGrank, Lawrence (1981). "Norman crusaders and the Catalan reconquest: Robert Burdet and te principality of Tarragona 1129-55". Journal of Medieval History 7 (1): 67–82.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]