Kalcijev oksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Žgano apno)
Skoči na: navigacija, iskanje
Kalcijev oksid
kalcijev oksid
IUPAC-ime kalcijev oksid
Druga imena žgano apno, živo apno
Identifikatorji
Številka CAS 1305-78-8
PubChem 14778
UN število 1910
RTECS število EW3100000
Oznaka ATC P53AX18
SMILES
InChI
ChemSpider 14095
Lastnosti
Molekulska formula CaO
Molekulska masa 56,0774 g/mol
Videz bel do svetlo rumen/rjav prah
Vonj brez vonja
Gostota 3,34 g/cm3[1]
Tališče

2613 °C (2886 K)[1]

Vrelišče

2850 °C, 3123 K (100 hPa)[2]

Topnost (voda) 1,19 g/L (25 °C), 0,57 g/L (100 °C), eksotermna reakcija[3]
Topnost (kisline) topen (tudi v glicerolu in raztopini sladkorja)
Topnost (metanol) netopen (tudi v dietil eter in 1-nonanolu)
Kislost (pKa) 12,8
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
−635 kJ·mol−1[4]
Standardna molarna
entropija
So298
40 J·mol−1·K−1[4]
Nevarnosti
Varnostni list [1]
EU Index nerazvrščen
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
3
2
 
Plamenišče ni vnetljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni kalcijev sulfid
kalcijev hidroksid
Drugi kationi berilijev oksid
magnezijev oksid
stroncijev oksid
barijev oksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina. Industrijski kalcijev oksid, bolj znan kot žgano ali živo apno, je zelo porozen, amorfen in rumeno ali rjavo obarvan zaradi nečistoč, ki jih vsebuje apnenec, iz katerega ga proizvajajo. Največ živega apna se predela v gašeno apno (Ca(OH)2), ki se uporablja kot vezivo v gradbeništvu.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Kalcijev oksid ima zelo visoko tališče (2572 °C) in vrelišče (2850 °C) in je v poponoma suhem stanju kemično zelo nereaktiven. Je brezbarven in kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu, tako kot natrijev klorid (NaCl, kuhinjska sol).

Zelo čist kalcijev oksid pri močnem segrevanju s plamenom pokalnega plina (zmes vodika in kisika v razmerju 2:1) oddaja belo svetlobo (Drumondova apnena svetilka), s katero so nekoč osvetljevali gledališke odre.

Z vodo burno reagira in tvori kalcijev hidroksid (Ca(OH)2, gašeno apno):

CaO + H2O → Ca(OH)2

Reakcija je eksotermna (ΔHr = −63.7 kJ/mol). Sproščeno toploto se uporablja na primer v samoogrevanih kozarcih in pločevinkah. Veže se tudi z vlago iz zraka, zato se mora skladiščiti v zaprtih in suhih prostorih. V žganem apnu so najpogostejše naslednje nečistoče:

Njihova vsebnost je odvisna od vsebnosti nečistoč v apnencu, iz katerega se proizvaja.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Živo apno se pridobiva s segrevanjem naravnega apnenca, redko tudi kalcita, v apnenicah pri temperaturi okrog 1000 °C:

CaCO3 → CaO + CO2

Nastalo živo apno je zelo porozno. Žganje apna je eden od najstarejših kemijskih procesov, ki jih je obvladal človek.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

V reakciji živega apna z veliko količino vode (gašenje apna), nastane gašeno apno (Ca(OH)2). V industrijskem gašenju z minimalno (ekvivalentno) količino vode nastane hidratizirano apno. Oba proizvoda se uporabljata predvsem v gradbeništvu. Živo apno se uporablja tudi v industriji cementa, za opeko za oblaganje industrijskih peči, proizvodnji mineralnih gnojil, kot alkalni dodatek v metalurgiji, proizvodnji stekla in drugod.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Haynes, William M., ed. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92nd ed.). Boca Raton, FL: CRC Press. p. 4.55. ISBN 1439855110.
  2. ^ Calciumoxid. GESTIS database
  3. ^ Committee on Water Treatment Chemicals, Food and Nutrition Board, Assembly of Life Sciences, National Research Council (1982). Water Chemicals Codex. str. 20. ISBN 0-309-07368-5. 
  4. ^ 4,0 4,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. str. A21. ISBN 0-618-94690-X.