Pojdi na vsebino

Železniški predor Karavanke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Železniški predor Karavanke
Uvoza v predor z avstrijske (zgoraj) in s slovenske strani (spodaj)
Osnovni podatki
LokacijaPodrožca, Koroška,  Avstrija / Hrušica, Občina Jesenice,
 Slovenija
Delovanje
Začetek del1900
Odprt1906
Vrstaenocevni
Tehnični podatki
Dolžina7.976 m
Hrušica - Železniški predor
LegaObčina Jesenice
RKD št.28219 (opis enote)[1]

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Karavanški železniški predor ob dograditvi leta 1906

Z izgradnjo karavanškega predora so pričeli poleti leta 1900, ko so na hruščanskem polju začeli z izgradnjo 7 km dolge ozkotirne železnice, ki je omogočala dostop iz predora do gramoznice na Savi, železniške postaje na Hrušici in deponije gradbenega materiala ter kamnoloma v Mirci. Z avstrijske strani je predor gradilo podjetje Ed. Gross & Co., s slovenske pa italijansko podjetje Kadile & Co. Predor je bil prebit po petih letih gradnje, 15. maja leta 1905. Pri izgradnji predora je sodelovalo 3.128 delavcev, v samem predoru pa je delalo 1.300 delavcev različnih narodnosti. Dela v predoru so bila zaključena 30. septembra 1906, hkrati s priključki na Celovec, Beljak in Jesenice, dan kasneje, ko je prvi vlak uradno peljal skozi predor, pa so ga tako povezali tudi z dobre tri mesece prej prometu predano Bohinjsko progo.

V letih 2020–21 je bila v sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo izvedena obnova predora, za katero je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje iz kohezijskih sredstev EU v višini dobrih 49 milijonov evrov. V okviru del je bilo urejeno odvodnjavanje, dvotirna proga nadomeščena z enotirno, ki dopušča večje obremenitve in hitrosti do 120 km/h, obnovljeni so bili dotrajani in poškodovani deli predora, ob strani je bila zgrajena pot za intervencije in vzdrževanje v celotni dolžini predora in vgrajene naprave za signalizacijo, varnost in telekomunikacije.[2][3]

Del reševalne poti z osvetljeno ograjo v prenovljenem predoru (desna stran slike - levo je začasna osvetlitev predora)
Z izgradnjo karavanškega predora so povezali Tursko z Bohinjsko progo

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28219«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. »Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke«.
  3. »Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke«. www.krajsamorazdalje.si.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]