Ötzi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19. septembra 1991 v ledeniku v Italiji (Ötztalske Alpe) blizu meje z Avstrijo. Vzdevek Ötzi prihaja od imena doline.

Opis[uredi | uredi kodo]

Gre za najstarejše naravno mumificirano truplo z ozemlja Evrope, ki omogoča dober vpogled v lastnosti bakrenodobnih Evropejcev. Po ocenah je bil Ötzi v času smrti visok približno 1,65 m in star 45 let.[1] Na sebi je imel obleko iz usnja različnih živali in široke, vodoodporne čevlje za hojo po snegu. Med drugimi predmeti, ki so jih našli ob truplu, so bakrena sekira, kremenast nožič z lesenim ročajem, nedokončan lok iz tisovega lesa in tok s 14 puščicami.[2] Sledi na truplu kažejo, da je Ötzi umrl nasilne smrti; imel je luknjo od puščice v rami in resno poškodbo glave, ki je verjetno povzročila smrt.[3]

Spomenik Ötziju

Pred smrtjo ga je pestilo več zdravstvenih težav, med njimi huda arterioskleroza, h kateri je bil nagnjen tudi genetsko.[4] Analiza njegovega zobovja je razkrila več mehanskih poškodb, kakor tudi luknje v zobeh in slabo stanje dlesni. Slednje povezujejo s povečevanjem deleža škroba v prehrani takratnih ljudi, ki je omogočil uspevanje ustnih bakterij.[5] Poznejša obdukcija je odkrila ostanke hrane v črevesju.[6] Ötzi je imel izdaten obrok pred svojo smrtjo, ker je jedel kozorogovo in jelenovo meso z enozrnico[7] in praprotjo.[8]

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Mumijo naj bi našla nemška turista Helmut in Erika Simon, vendar slovenska plezalka Magdalena Mohar Jarc trdi, da jo je našla ona. Odkritje si lasti tudi švicarka Sandra Nemeth.

Avstrijski uradniki so sprva obravnavali najdbo kot novodobno truplo in ga grobo izklesali iz ledu, pri čemer so ga nekoliko poškodovali. Šele po tistem, ko so ga prepeljali v mrtvašnico v Innsbruck, je bila ugotovljena njegova dejanska starost. Kasnejše meritve so pokazale tudi, da je najdba ležala slabih 100 metrov znotraj ozemlja Italije.

Sodišče v Bolzanu je najdbo prisodilo Simonovima. Hkrati je potekal tudi pravni spor o nagradi za najditelja. Simonova sta zahtevala 300.000€, mnogo več kot so bile pripravljene plačati lokalne oblasti glede na vrednost najdbe. Na koncu so se pogodili za 150.000€.[9] Ötzi je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Carrol R. (26. julij 2000). »Iceman is defrosted for gene tests«. The Guardian. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  2. Fowler B. (2001). Iceman: Uncovering the Life and Times of a Prehistoric Man found in an Alpine Glacier. University of Chicago Press. ISBN 0-226-25823-8.
  3. Lorenzi R. (31. avgust 2007). »Blow to head, not arrow, killed Otzi the iceman«. News in Science, ABC.net.au. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  4. Galef, Julia (29. februar 2012). »Iceman Was a Medical Mess«. Science News. Pridobljeno 13. aprila 2013.
  5. Curry, Andrew (11. april 2013). »ScienceShot: Iceman Had Bad Teeth«. Science News. Pridobljeno 13. aprila 2013.
  6. Ötzis letzte Stunden: War er auf der Flucht? (Focus Online)
  7. Einkorn Wheat Bread: Ötzi the Iceman’s Last Meal (Einkorn)
  8. Here's What Ötzi the Iceman Ate before He Was Murdered (Scientific American)
  9. Finders' Fee Lawsuits Arhivirano 2008-11-02 na Wayback Machine.. Oetzi the Iceman na mummytombs.com. Pridobljeno 19.9.2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]