Znanstvenokritična izdaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike. Posamezni prepisi v znanstvenokritični izdaji so opremljeni z znanstvenim komentarjem. Komentar opredeli metodo prepisa in ga primerja s predhodnimi prepisi. Del znanstvenokritične izdaje starejšega besedila je lahko tudi (večjezični) slovar. Znanstvenokritična izdaja ni namenjena širši, popularni rabi besedila.

1. faksimile; 2. diplomatski prepis; 3. kritični prepis; 4. fonetični prepis; 5. sodobni prevod. Izseki prikazujejo faksimile in prepise 2. brižinskega spomenika 75–82 (Bernik, 1993).

Uvod v znanstvenokritično izdajo[uredi | uredi kodo]

Uvod opiše materialnost dokumenta (velikost, platnice, vezavo, popisan material – papir, pergament –, črnilo in ohranjenost), ga zgodovinsko (izvor, kraj in čas nastanka, pisar, izvirnost), grafološko (rokopis) ter paleografsko (pisava) analizira in opiše vsebino besedila.

Diplomatski in kritični prepis[uredi | uredi kodo]

Oba prepisa upoštevata črkovni sistem izvirnega besedila, a se razlikujeta v količini naknadne znanstvene interpretacije: diplomatski ne posodablja ničesar, ohranja celo napake in zaznamuje poškodovana mesta, kritični pa na novo členi skladenjske in retorične dele besedila, uporablja sodobna ločila in začetnice ter razrešuje pisarske okrajšave. S tem kritični prepis olajšuje branje, je najpogostejša izdajateljska praksa in ustaljeni del znanstvenokritične izdaje besedila.

Diplomatski prepis Kritični prepis
Črke izvirno različni grafemi za isti fonem isti grafem za isti fonem
Začetnice izvirne ustrezne sodobnemu pravopisu
Ločila izvirna, ohranja danes neobstoječa ustrezna sodobnemu pravopisu
Nadvrstična znamenja izvirna izvirna
Členitev besed izvirno združevanje in deljenje zlogov besedna podoba ustreza sodobnemu jeziku
Pisarske okrajšave ohranjene; tako tudi nekatere ligature dosledno razrešene
Rekonstrukcije / konjekture označi z lomljenim, emendacije pa z oglatim oklepajem

V sodobnih znanstvenokritičnih izdajah faksimile nadomešča diplomatski prepis, predvsem zaradi napredka fotoreprodukcijske tehnologije. Faksimiliran dokument hkrati z besedilom predstavi tudi nejezikovna sredstva oziroma materialnost dokumenta.

Fonetični prepis[uredi | uredi kodo]

Rekonstruira zvočno podobo besedila, kot naj bi jo to imelo ob svojem nastanku. Ta prepis ni več paleografski (diplomatski, kritični), saj besedila ne interpretira le črkovno, ampak tudi glasovno. Črkovnemu sistemu izvirnika prepisovalec priredi nov znakovni sistem. V diplomatiki in tekstologiji je uveljavljena mednarodna fonetična transkripcija.

Sestavni deli[uredi | uredi kodo]

Znanstvenokritična izdaja navadno vsebuje tudi naslednje elemente:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]