Lojze Ilija
| Lojze Ilija | |
|---|---|
| Rojstvo | 19. junij 1905 Spodnji Brnik |
| Smrt | 4. november 1982 (77 let) Los Taques[d] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Venezuela.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | pisatelj |
Lojze Ilija ali Alojzij Ilija, slovenski pisatelj, * 19. junij 1905, Spodnji Brnik, † 4. november 1982, Los Taques, Venezuela.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je očetu bajtarju Andreju in materi Ivani (rojena Gasperlin). Sprva je v Ljubljani študiral bogoslovje, se prepisal in diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti. Delal je v uredništvu časopisa Slovenec in bil odvetniški pripravnik. Med 2. svetovno vojno se je najprej priključil gorenjskim domobrancem, nato pa Jugoslovanski vojski v domovini kjer je bil šef propagandnega odseka in dosegel čin poročnika. Po vojni je emigriral v Venezuelo. Pisal je kratko, Domače zgodbe (Celovec 1958), in daljšo prozo, med drugim je napisal povest iz življenja ljudi v okolici Cerkelj na Gorenjskem Gospod Šimen I-II (Celovec 1961-1962), roman o stiskah gorenjskega človeka med 2. svetovno vojno Huda pravda (Buenos Aires, 1971) in zgodovinski roman iz 16. stoletja Zadnji rabin v Ljubljani (Celovec, 1975).[1]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- seznam slovenskih častnikov Jugoslovanske vojske v domovini
- slovenska izseljenska književnost
- slovenske večernice
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Lojze Ilija. Kamniško-komendski biografski leksikon, Matična knjižnica Kamnik, 2013- .
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
