Lojze Ilija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lojze Ilija
Rojstvo19. junij 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Spodnji Brnik
Smrt4. november 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (77 let)
Santa Cruz de Los Taques[d]
DržavljanstvoState flag of Venezuela (1954–2006).svg Venezuela
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpisatelj

Lojze Ilija, slovenski pisatelj, * 19. junij 1905, Spodnji Brnik, † 4. november 1982, Los Taques, Venezuela.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Sprva je v Ljubljani študiral bogoslovje, se prepisal in diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti. Delal je v uredništvu časopisa Slovenec in bil odvetniški pripravnik. Med 2. svetovno vojno se je najprej priključil gorenjskim domobrancem, nato pa Jugoslovanski vojski v domovini kjer je bil šef propagandnega odseka in dosegel čin poročnika. Po vojni je emigriral v Venezuelo. Pisal je kratko, Domače zgodbe (Celovec 1958), in daljšo prozo, med drugim je napisal povest iz življenja ljudi v okolici Cerkelj na Gorenjskem Gospod Šimen I-II (Celovec 1961-1962), roman o stiskah gorenjskega človeka med 2. svetovno vojno Huda pravda (Buenos Aires, 1971) in zgodovinski roman iz 16. stoletja Zadnji rabin v Ljubljani (Celovec, 1975).[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]