Pojdi na vsebino

Kozolec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kozolec toplar v Motniku, Tuhinjska dolina

Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.

Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.[1]

Vrste kozolcev

[uredi | uredi kodo]

Poznamo več vrst kozolcev:

  • enojni oz. stegnjeni kozolec
  • pravi toplar
  • toplar s hodnikom
  • nizki toplar
  • kozolec na kozla oz. psa oz. pero
  • prislonjeni kozolec
  • križno vezan kozolec

Fotografije

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar«. Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno 11. junija 2013.
  • Čop, Jaka; Cevc, Tone: Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack, Žirovnica 1993, Agens (COBISS)
  • Svetek, Edvard: Ohranimo kozolec!, Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba (COBISS) ISBN 978 961 218 977 8

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]