Zrcaljenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav. Vsako zrcaljenje ohranja razdalje med točkami, zato se uvršča med toge premike.

Ime zrcaljenje izhaja iz dejstva, da pri zrcaljenju dane geometrijske množice dobimo podoben rezultat kot pri odboju svetlobe na zrcalu.

Zrcaljenje v dveh razsežnostih[uredi | uredi kodo]

Zrcaljenje trikotnika čez točko
Zrcaljenje trikotnika čez premico

V ravninski geometriji poznamo zrcaljenje čez točko in zrcaljenje čez premico.

Zrcaljenje čez točko O lahko opišemo tudi na drug način: kot zasuk za 180°okoli točke O. Točko O imenujemo os zrcaljenja ali os zasuka.

Pri zrcaljenju čez premico p iz točke T najprej narišemo pravokotno daljico do premice p. To daljico potem podaljšamo za enako razdaljo na drugi strani in dobimo novo točko T'. Premico p imenujemo os zrcaljenja ali tudi kar zrcalo.

Zrcaljenje v treh razsežnostih[uredi | uredi kodo]

V prostorski geometriji poznamo zrcaljenje čez točko, zrcaljenje čez premico in zrcaljenje čez ravnino.

V prostoru je zrcaljenje čez premico hkrati tudi zasuk za 180° okoli dane premice (ki jo imenujemo os zrcaljenja ali os zasuka).

Pri zrcaljenju čez ravnino R iz točke T najprej narišemo pravokotno daljico do ravnine R. To daljico potem podaljšamo za enako razdaljo na drugi strani in dobimo novo točko T'. Ravnino R imenujemo ravnina zrcaljenja ali kar zrcalo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]