Zeleni legvan

Zeleni legvan Časovni razpon: Holocen - recentno
Ohranitveno stanje
najmanj ogrožen  (IUCN 3.1)
CITES Priloga II (CITES)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Reptilia (plazilci)
Red:	Squamata (luskarji)
Podred:	Iguania (legvani)
Družina:	Iguanidae (legvani)
Rod:	Iguana (legvan)
Vrsta:	I. iguana
Dvočlensko ime
Iguana iguana (Linnaeus, 1758)
Sinonimi
Seznam Lacerta iguana Linnaeus, 1758 Hypsilophus tuberculatus Wagler 1830 Iguana hernandessi Jan 1857 Iguana iguana rhinolopha Wiegman, 1834 Hypsilophus rhinolophus Fitzinger, 1843 Iguana rhinolopha Dumeril & Bibron, 1837 Iguana rhinolophus Günther, 1885

Zelêni legván (znanstveno ime Iguana iguana) živi v toplejših tropskih predelih Južne in Srednje Amerike.

Njegovo življenjsko okolje je v drevesnih krošnjah, všeč mu je bližina voda, rad se kopa in je dober plavalec. Tudi pred morebitnimi napadalci se zateče v vodo, ubrani se tudi z močnim udarcem repa ali z ugrizom. Zaradi uničevanja njihovega življenjskega okolja in predvsem zaradi izvoza v Severno Ameriko ter Evropo, kjer živijo kakor hišni ljubljenčki, sodi legvan med zaščitene in ogrožene živali, kar pomeni da jih je prepovedano loviti, trgovati z njimi in z njihovimi jajci.

Zelena iguana in njena sorodnica črna iguana (Ctenosaura similis) se v Srednji in Južni Ameriki že 7.000 let uporabljata kot vir hrane.

Opis

Spada med večje kuščarje, saj lahko samec zraste v dolžino do 220 cm in tehta do 4 kg, samička zraste nekoliko manj, do 1,5 m in tehta do 3 kg. Od tega odpadeta na rep kar dve tretjini dolžine. Zeleni legvan je vegetarijanec, prehranjuje se izključno z rastlinsko hrano. Na pogled, dokler živali niso odrasle, glede barve in zunanjih značilnosti ni posebnih razlik med spoloma.

Odrasli osebki običajno zrastejo od 1,2 do 1,7 m v dolžino od glave do repa. Kot pri vseh iguanah, rep predstavlja večji del te dolžine, dolžina od gobca do kloake pri večini zelenih iguan znaša od 30 do 42 cm. Tipičen odrasel samec tehta okoli 4 kg, medtem ko manjša odrasla samica običajno tehta od 1,2 do 3 kg. Nekateri večji samci lahko doseže ali preseže težo 8 kg in dolžino 2 m. Nekateri primerki naj bi po poročilih dosegli telesno težo celo več kot 8 kg.

Zelene iguane so jajcerodne. Samice enkrat letno, v obdobju skupnega gnezdenja, izležejo legla z 20 do 71 jajci. Samica po odlaganju jajc ne nudi starševske zaščite, azen tega, da brani gnezdilni rov med samim izkopavanjem. V Panami so opazili, da si zelene iguane gnezdišča delijo z ameriškimi krokodili, v Hondurasu pa z kajmani očalarji.

Koža

Kožo prekrivajo roževinaste luske. Obarvana je v mnogih odtenkih zelene, rjave in modre barve. Koža je prožna in zadržuje vodo. Ob levitvi legvan odvrže zgornjo odmrlo plast kože po delih in ne v celoti. Na otip je luskasta koža suha in hrapava. Levi se vsaka luska posebej ali pa po več skupaj.

Rep

Rep je dolg okoli dve tretjini legvanove dolžine. Služi v različne namene: pomaga pri plezanju in plavanju, z njim krmari ter se poganja v vodi, na drevesih uravnava ravnotežje. Rep lahko tudi odvrže. Kasneje rep ponovno zraste. Služi tudi v obrambne namene, saj z njim lahko nasprotnika udari. Pri starejših zraste počasneje kot pri mlajših.

Okončine

Legvan ima dva para okončin, ki imajo vsaka po pet prstov, ki se zaključujejo z ostrimi kremplji. Slednji jim pomagajo pri plezanju, praskanju ... Zadnji dve okončini imata na spodnji strani stegnenic stegnenične pore, ki odraslim osebkom služijo za označevanje teritorija. Samec ima po navadi večje in vidnejše stegnenične pore. V času parjenja jim iz por poženejo kaveljčki.

Kloaka

Kloaka ali stok je skupna odprtina za sečno-prebavne in spolne poti v predelu med zadnjima okončinama ob korenu repa. Pri samicah je globlja kot pri samcih.

Podbradek

Podbradek sega od konca vratu do brade. Je kožna guba, s katero legvan uravnava telesno temperaturo. Služi tudi za sporazumevanje; legvan lahko kožno gubo razpre ali stisne k sebi.

Vrat

Legvani imajo močan, a kratek vrat. Na njem so roževinasti trni, ki se nadaljujejo po telesni dolžini tudi po repu, le da so od vratu navzdol zmeraj manjši.

Ušesa

Ušesi se nahajata na začetku vratu, prekriva ju tanka membrana - bobnič, ki je precej nezavarovan, za razliko od sesalcev kjer je bobnič v notranjosti ušesa. Legvani slišijo dobro in se hitro odzovejo na njim tuje zvoke. Imajo zelo občutljiva ušesa, ki zaznajo zvok drugega legvana na 10 milj.

Oči

Oči niso izrazito velike. So različnih barv, od rjave vse do zlatobronaste, odvisno od posamezne živali. Podnevi vidijo zelo dobro, ločijo barve in se zanašajo na svoj vid, ponoči vidijo slabše.

Temensko ali tretje oko izgleda kot brezbarvna ovalna luska. S tem očesom legvani ne morejo zaznavati barv in ne omogoča ostrega vida. Z njim razločijo le temo in svetlobo, razločijo padanje senc - prekinitev svetlobe, kar služi zlasti kot obramba pred plenilci.

Nos

Legvan ima dve nosnici, v katerih je organ za voh. Legvani tudi kihajo, s kihanjem izločajo odvečno sol iz telesa, kar jim omogočajo solne žleze. Legvani imajo dober voh.

Usta in ustna votlina

Rob ust je prekrit z nekoliko večjimi luskami. Ustna votlina je rožnate barve; v njej se nahaja jezik, ki je na koncu temnejše rdeče barve z lepljivimi snovmi. Pomaga jim pri hranjenju. Z njim tudi okušajo ter vohajo. Legvan ima dokaj močne čeljusti, na katerih se nahaja tudi do 120 majhnih zobkov, ostrih kakor britev. Rastejo neprenehoma in se tako obnavljajo.

Značaj

Zeleni legvan je karakterno močna žival, a se značaj razlikuje od živali do žival. Je samotar in individualist, deluje nagonsko in refleksno. Potrebuje sonce, rastline in vodo.

Vsekakor po naravi ni domača žival in človekov sopotnik skozi mnoga leta, kakor na primer pes ali mačka. Kot domače živali ne jemljemo legvanov iz divjine, marveč živali od priznanega in preverjenega vzgojitelja. Pomembno je zavedanje bodočega lastnika, da legvan ob pravilni oskrbi in negi doseže znatno velikost. Za njihovo socializacijo je potrebno veliko potrpljenja in znanja. Legvani so zelo teritorialni.