Pojdi na vsebino

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kratica ZZZS) je slovenski javni zavod ustanovljen 1. marca 1992 na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. ZZZS je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. ZZZS ima status javnega zavoda s sedežem v Ljubljani.[1] Generalni direktor ZZZS je od marca 2025 Robert Ljoljo.[2]

Pregled

[uredi | uredi kodo]

Upravljanje in vodenje

[uredi | uredi kodo]

ZZZS upravlja[3] 45-članska skupščina[4][5] katere člani predstavljajo plačnike prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Skupščino sestavlja 20 predstavnikov delodajalcev (od tega štirje predstavniki delodajalcev javnega sektorja (ki jih imenuje vlada)) in 25 predstavnikov zavarovancev (natančneje predstavnikov aktivnih zavarovancev, delavcev, invalidov, upokojencev in kmetov).[5]

Izvršilni organ ZZZS je upravni odbor ZZZS[3] katerega člane in predsednika ter namestnika predsednika imenuje skupščina.[6] Poslovni organ ZZZS je generalni direktor,[3] ki ga s soglasjem Državnega zbora imenuje in razrešuje skupščina.[6]

Dejavnost

[uredi | uredi kodo]

Razporejanje večine sredstev iz proračuna ZZZS je določeno vnaprej (npr. za plače v javnem zdravstvu, boleznine itn.). V okviru splošnega dogovora se variabilno razporeja od 50 do 100 milijonov EUR.[4]

Iz proračuna ZZZS se med drugim financira nadomestila plače zaradi zadržanosti od dela.[4]

Območne enote in izpostave

[uredi | uredi kodo]

ZZZS ima 10 območnih enot in 45 izpostav na območju Slovenije.[1] Območne enote izvajajo dejavnost na določenem območju, ki pokriva celotno ozemlje več sosednjih občin ali upravnih enot in opravljajo svoje delo tudi po izpostavah. Območne enote s pripadajočimi izpostavami so naslednje:[7]

  • Območna enota Celje s sedežem v Celju z izpostavami v Laškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju pri Celju, Šmarjah pri Jelšah in Žalcu
  • Območna enota Koper s sedežem v Kopru z izpostavami v Ilirski Bistrici, Izoli, Piranu, Postojni in Sežani
  • Območna enota Kranj s sedežem v Kranju z izpostavami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču
  • Območna enota Krško s sedežem v Krškem z izpostavami v Brežicah in Sevnici
  • Območna enota Ljubljana s sedežem v Ljubljani z izpostavami v Cerknici, Domžalah, Grosuplju, Hrastniku, Idriji, Kamniku, Kočevju, Litiji, Logatcu, Ribnici, Trbovljah, na Vrhniki in v Zagorju
  • Območna enota Maribor s sedežem v Mariboru z izpostavami v Lenartu, Ormožu, na Ptuju in v Slovenski Bistrici
  • Območna enota Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti z izpostavami v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru
  • Območna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici z izpostavama v Ajdovščini in Tolminu
  • Območna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu z izpostavami v Črnomlju, Metliki in Trebnjem
  • Območna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem z izpostavami v Mozirju, Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu in Velenju

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zakon) zasebne zavarovalnice.[8]Za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se odločimo sami.[9]

Junija 2021 je vlada v obravnavo vložila predlog novega ZZVZZ, ki bi ukinil 45-člansko skupščino ZZZS in jo nadomestiti z 11-članskim svetom ZZZS v katerega bi vlada imenovala 5 članov, ostala mesta pa bi pripadla predstavnikom delodajalskih združenj (dva člana[5]), sindikatov, upokojencev, študentov (do sedaj brez predstavnikov v ZZZS[4]) in invalidov (do sedaj brez predstavnikov v ZZZS[4]). Po novem bi imel nad odločitvami sveta ZZZS minister za zdravje tudi možnost veta. Nov zakon bi tako povečal vpliv vlade v ZZZS. Struktura upravljanja bi se ob sprejetju zakona približala načinu upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Do predlaganih sprememb so se kritično opredelili nekateri sindikati (ZSSS[4][5] in Konfederacija sindikatov javnega sektorja[4]).[4][5]

Kritike

[uredi | uredi kodo]

Vodstvena struktura ZZZS omogoča direktorjem, da v zameno za naklonjenost članov upravnega odbora pridobivajo s financiranjem projektov organizacij, ki jim člani odbora pripadajo.[4]

Skupščino ZZZS predstavljajo tudi predstavniki dobaviteljev medicinskega materiala; dobavitelji koristijo sredstva iz proračuna ZZZS zaradi česar njihova prisotnost v sestavi skupščine predstavlja navzkrižje interesov. Hkrati pa v skupščini ni predstavnikov zdravstvenih zavarovalnic, ki morajo nabavo medicinskega materiala sofinancirati, kar vodi v nesorazmernost med vplivom ponudnikov medicinskega materiala in njihovimi obveznimi soplačniki v ZZZS.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Organiziranost in poslovanje«. zzzs.si. Pridobljeno 27. julija 2021.
  2. ↑ »Prevzem poslov novega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije mag. Roberta Ljolja«. zzzs.si. Pridobljeno 14. marca 2025.
  3. 1 2 3 »Vodstvo in upravljanje«. ZZZS. Pridobljeno 27. julija 2021.
  4. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 »Člani Skupščine in Upravnega odbora ZZZS ter sestava«. zzzs.si. Pridobljeno 26. novembra 2024.
  5. 1 2 3 4 5 »Seznam sej Skupščine ZZZS«. zzzs.si. Pridobljeno 25. oktobra 2021.
  6. 1 2 »Vodstvo in upravljanje«. zzzs.si. Pridobljeno 27. julija 2021.
  7. ↑ Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Uradni list RS, št. 87/2001.
  8. ↑ »Kaj je zdravstveno zavarovanje?«. Pridobljeno 26. avgusta 2022.
  9. ↑ »Obvezni zdravstveni prispevek«. zzzs.si. Pridobljeno 31. decembra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zavod_za_zdravstveno_zavarovanje_Slovenije&oldid=6545998«