Zakleti mlin

Zakleti mlin je slovenska prekmurskaljudska pravljica. Govori o mladeniču, ki prežene vragove iz zakletega mlina in zato dobi za ženo mlinarjevo hčer. Zapisala jo je K.S. (Sidonija Konter), Beltinci.

Analiza pravljice

• pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
• književne osebe:
  • mladenič,
  • mlinar,
  • vragi.
• književni prostor in čas nista znana;
• slogovne značilnosti:
  • pomanjševalnice (vragec, sinko).
• motivi:
  • motiv hudiča,
• konec je srečen.

Analiza pravljice po Alenki Goljevšček

• izročenost: mlinar mladeniču naloži nalogo;
• milenarizem: mladenič je nagrajen s poroko z mlinarjevo hčerko.

Ljudske značilnosti

• avtor ni znan;
• književne osebe niso imenovane;
• narečne besede: ako, udri;
• pravljično število: tri (tretji dan), devet (devet posvečenih sveč), sto (na sto koscev).

Motivno-tematske povezave

• Motiv hudiča: Tri revne deklice, Strah, Razbojnik Madaj, Vrag v župnikovi pšenici

Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi

• Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice.
• Avtor ni znan.
• Čutijo se zgodovinski vplivi:
  • verski (širjenje protestantizma) in
  • izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika).
• Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni.
• Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin)
• Pogosti motivi:
  • treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice);
  • hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica);
  • hudiča (Tri revne deklice).
• Slogovne značilnosti:
  • pomanjševalnice,
  • ponavljanja,
  • ukrasni pridevki,
  • narečne besede,
  • pravljična števila (najpogostejše število tri),
  • potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj.
• Književne osebe:
  • realne ali fantastične;
  • liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska;
  • črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat);
  • personificirani liki: živali, rastline, predmeti;
  • nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...

Viri

• Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica.
• Konter, Julij,Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, I. del. Maribor: Učiteljski dom.
• Bolhar, Alojzij, 1990: Peklenski boter in druge slovenske pravljice. Celovec: Mohorjeva založba.

Literatura

• Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
• Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
• Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

Glej tudi

Slovenska mladinska književnost
Seznam slovenskih pravljic
Prekmurščina
Zbirka slovenskih pravljic