Račke, mravlje in čebelice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Račke, mravlje in čebelice so slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o treh bratih, ki so odšli v svet in se znašli v zakletem gradu. Od tam jih je rešil najmlajši bratec, s pomočjo hvaležnih živali. Zapisala jo je Ana Pinterič iz Borejcev.

Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

  • pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
  • književne osebe:
  • književni prostor in čas nista znana;
  • slogovne značilnosti:
    • ponavljanje (gredo, gredo; čap, čap),
    • pomanjševalnice (vodica, račke, kljunček, mravljice ...),
    • ukrasni pridevki (prelepa deklica, srebrna banja, zlatokljune račke, bistra vodica ...),
    • personificirane živali;
  • motivi:
    • motiv treh bratov,
    • motiv dobrote (deček je dobrega srca in reši tudi svoja brata),
    • motiv hvaležnih živali (živali dečku pomagajo, ker je bil dober do njih),
    • motiv revščine ( bratje gredo po svetu iskat službo);
  • konec je srečen.

Analiza pravljice po Alenki Goljevšček[uredi | uredi kodo]

  • izročenost: najmlajšemu bratcu kraljična določi, na kakšen način bo rešil svoja brata z gradu in sicer s tem, da ju okopa v čistem medu;
  • selstvo: potovanje, bratje so odšli po svetu;
  • zajedalstvo: junak (najmlajši brat) ne pride do srečnega konca s svojim trudom, temveč delo opravijo hvaležne živali.

Ljudske značilnosti[uredi | uredi kodo]

  • avtor ni znan;
  • književne osebe niso imenovane;
  • narečne besede: ako, dečko, pomoremo, log;
  • pravljično število: tri (trije bratje, tri vrste živali);
  • borba: dobro – zlo.

Motivno-tematske povezave[uredi | uredi kodo]

Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi[uredi | uredi kodo]

  • Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice.
  • Avtor ni znan.
  • Čutijo se zgodovinski vplivi:
    • verski (širjenje protestantizma) in
    • izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika).
  • Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni.
  • Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin)
  • Pogosti motivi:
    • treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice);
    • hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica);
    • hudiča (Tri revne deklice).
  • Slogovne značilnosti:
    • pomanjševalnice,
    • ponavljanja,
    • ukrasni pridevki,
    • narečne besede,
    • pravljična števila (najpogostejše število tri),
    • potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj.
  • Književne osebe:
    • realne ali fantastične;
    • liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska;
    • črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat);
    • personificirani liki: živali, rastline, predmeti;
    • nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...

Viri[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
  • Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
  • Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

Glej tudi[uredi | uredi kodo]