Wikipedija:Brez osebnih napadov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Wikipedija:NAPAD)

V Wikipediji se ne poslužujte osebnih napadov. Ne razpravljajte o uporabnikih, temveč o vsebini. Osebni napadi vam ne bodo pomagali pri uveljavljanju svojega mnenja, temveč bodo škodovali skupnosti Wikipedije in odvrnili uporabnike od sodelovanja pri projektu.

Opredelitev[uredi | uredi kodo]

Debata je osrednji del kulture Wikipedije. Uporabniki se pogosto ne strinjajo o vsebini člankov. Pogosto gre za člane nasprotujočih si skupin, ki želijo v članek vključiti tudi svoje stališče. Strnitev različnih pogledov v članku vodi v boljše, bolj nepristranske članke za vse. Vsakdo, ki ureja članek, je del iste skupnosti — vsi smo wikipedisti.

Uporabniki naj bodo drug do drugega vljudni in ob nesoglasjih upoštevajo wikietiketo. Da bo razpravljanje potekalo vljudno in učinkovito, se izogibajmo osebnim komentarjem in namesto uporabnikov komentirajmo vsebino in dejanja. V primeru nesoglasij o vsebini pa omenjanje drugih uporabnikov ni vedno osebni napad. Komentar, v katerem povemo, "Tvoja trditev o X je zaradi podatka v Y napačna" ali "Odstavek, ki si ga vstavil v članek, spominja na izvirno raziskovanje" ni osebni napad. Lahko pa bi rekli tudi "Vstavljeni odstavek [DIFF] spominja na izvirno raziskovanje", kar prav tako ni osebni napad, poleg tega se izognemo drugi osebi (slovnično) ter z diffom zmanjšamo možnost zmede.

Ustrezen odziv na tovrstne trditve ni obtožba sodelavca, da krši pravilo o osebnih napadih, temveč obravnava spornih vprašanj.

Osebni napadi[uredi | uredi kodo]

Med osebnim napadom in konstruktivnim komentarjem ni mogoče potegniti ostre ločnice, vendarle pa nekatere vrste vedenja niso nikoli sprejemljive:

  • Rasni, spolni, homofobični, agistični, verski in drugi pridevniki (kot npr. proti hendikepiranim ljudem), usmerjeni proti kateremu izmed sodelavcev. Nesoglasja o tem, kaj je vera, rasa, spolna usmerjenost ali etnična pripadnost, pri tem niso sprejemljivo opravičilo.
  • Uporaba osebnih opredelitev za neupoštevanje ali zasmehovanje sodelavca - ne glede na to, da morda ne gre za večinske opredelitve.
  • Povezave na napade, nadlegovanje ali druge objave na zunanjih straneh z namenom napada sodelavca.
  • Grožnje, npr.:
  • s pravnimi ukrepi;
  • z nasiljem ali drugimi dejanji v resničnem življenju (posebno grožnje s smrtjo);
  • z vandaliziranjem uporabniških ali pogovornih strani;
  • grožnje ali dejanja, s katerimi bi katerega izmed sodelavcev namenoma izpostavili političnemu, verskemu ali drugemu preganjanju s strani vlade, delodajalca ali kogar koli drugega. Posledica tovrstnih kršitev je lahko dolgotrajna blokada takoj, ko jo odkrije kateri izmed administratorjev.

Seznam ni popoln. Žalitev ali poniževanje urejevalcev je osebni napad ne glede na svojo vsebino ali obliko. Kadar ste v dvomu, komentirajte vsebino članka in ne omenjajte njenega avtorja.

Prepoved osebnih napadov velja za vse wikipediste. Napasti uporabnika, ki se je v preteklosti vedel neumno ali žaljivo, je enako nesprejemljivo kot napasti katerega koli drugega uporabnika. Wikipedija spodbuja gradnjo pozitivne spletne skupnosti: ljudje se motijo, vendar jih spodbujamo k učenju iz napak in boljšemu ravnanju. Osebni napadi temu duhu nasprotujejo in močno ovirajo ustvarjanje enciklopedije.

Alternativa[uredi | uredi kodo]

Wikipedisti naj bi:

  • bili vljudni,
  • upoštevali etiketo Wikipedije,
  • si prizadevali za kompromise,
  • upoštevali pravico do drugačnih pogledov. To ne pomeni, da se morate strinjati z njimi, ampak da se preprosto strinjate, da se ne strinjate,
  • razpravljali o podatkih in o tem, kako jih razložiti, ne pa o delu drugih,
  • nikdar ne trdili, da je izjava napačna, ker jo je predlagal nekdo, ki ga ne cenite,
  • ob nevarnosti osebnih napadov o težavah razpravljali o težavah na manj javen način (npr. preko elektronske pošte),
  • prebrali Wikipedija:Odpravljanje sporov za informacije o tem, kako vam pri sporu lahko pomagajo drugi,
  • bili strpni do drugih pogledov, čeprav se ne strinjate z njimi. Wikipedija stremi proti nepristranskemu stališču, a ne izključuje v nekaterih okoliščinah veljavnih pogledov. Tu nismo zato, da bi pisali »resnico posameznika«.

Posledice osebnih napadov[uredi | uredi kodo]

Čeprav sodelavce spodbujamo k spregledu ali vljudnemu odzivu na posamezne osebne napade, to ne pomeni, da so sprejemljivi in da bodo ostali brez posledic. Trdovratno vztrajanje pri sovražnosti zmanjšuje naklonjenost skupnosti predpostavljanju dobronamernosti in se lahko obravnava kot razdiralno urejanje. Uporabniki, ki vztrajajo pri konfrontaciji z osebnimi napadi, se bodo verjetno zapletli v postopke odpravljanja sporov in jih lahko v primeru arbitraže doletijo hude posledice, npr. izključitev iz skupnosti.

V skrajnih primerih lahko celo posamezni osebni napadi privedejo do blokade zaradi razdiralnosti. Posledica pravnih groženj, groženj s smrtjo in podobnega je lahko blokada brez opozorila. Vendarle pa naj se administratorji zavedajo, da so drugi ukrepi v manj hudih situacijah, ko ni jasno ali »vedenje močno škoduje projektu«, priporočljivejši. Ponavljajoči se napadi se bodo sorazmerno verjetneje obravnavali kot »razdiralnost«. Blokiranje naj se pri osebnih napadih uporablja le preventivno, nikdar kot kazen. Uporabimo ga, kadar se zdi verjetno, da bo uporabnik z osebnimi napadi nadaljeval.