Wikipedija:Urejevalske vojne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Do urejevalskih vojn na Wikipediji pride, ko uporabniki, ki se ne strinjajo glede vsebine strani, vedno znova razveljavljajo spremembe drugih uporabnikov. Uporabniki, ki so vpleteni v spor, bi morali doseči soglasje ali si prizadevati za rešitev spora, ne pa izvajati urejevalske vojne. Urejevalske vojne so nekonstruktivne, saj povzročajo sovraštvo med uporabniki, otežujejo doseganje soglasja in povzročajo zmedo pri bralcih. Uporabniki, ki sodelujejo v urejanju imajo lahko veliko tveganja, da bodo blokirani. Uporabnik, ki vedno znova povrne svojo želeno različico, se bori za urejanje, ne glede na to, ali so ta urejanja upravičena.

Pravilo treh vračanj[uredi | uredi kodo]

Obstaja način za preprečevanje urejevalskih vojn, ki je znan kot pravilo treh vračanj (3RR). To pravilo navaja, da uporabnik ne sme izvesti več kot tri vračanja oziroma razveljavitve, v celoti ali delno, ne glede na to, ali gre za isto ali različno gradivo, na eni strani v 24-urnem obdobju. Kakršen koli pojav igranja sistema s četrtim vračanjem tik izven 24-urnega obdobja se običajno obravnava kot urejevalska vojna. Obstajajo nekatere izjeme od pravila treh vračanj, kot je vandalizem pri vračanju ali očitne kršitve politike o biografijah živih oseb. Pravilo treh vračanj je primerna omejitev v primerih, ko se urejevalska vojna dogaja v precej večjem obsegu; to ni mišljeno kot "bojevanje proti urejanju" in popolnoma je možno sodelovati v bojevanju urejanja, ne da bi prekršili pravilo treh vračanj ali se temu celo približali.

Dodatna pravila[uredi | uredi kodo]

V uporabi so tudi zaostrena pravila:

pravilo brez več kot enega vračanja (1RR): Pravilo je analogno pravilu treh vrnitev, ki je opisano zgoraj, le da je omejitev največ ena vrnitev urejanja. Pravilo lahko spremlja tudi zahteva po razpravi o vsaki razveljavitvi na pogovorni strani. Poleg tega je lahko 24-urno obdobje brez razveljavitev nadomeščeno z daljšim časovnim obdobjem (npr. en teden, en mesec).
pravilo brez vračanj (0RR): Pravilo pomeni popolno prepoved vračanj urejanj.

Pravilo enega vračanja ne velja retroaktivno. To pomeni, da če je urejevalec v zadnjih 24 urah pred uporabo pravila že razveljavil urejanje, se njegova prva naslednja razveljavitev urejanja ne šteje za kršitev pravila. Urejevalcem se v teh primerih močno priporoča, da namesto razveljavitve urejanja o tem razpravljajo.

Uporaba zaostrenih pravil (1RR in 0RR) se močno priporoča pri urejanju pravili in smernicami.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Vzroki, ki lahko pripeljalo uporabnike na Wikipediji do urejevalskih vojn, je veliko:

  • Zlorabljanje prostega časa,
  • Pošteno prepričanje uporabnika o tem, da njegova redakcija edina pravilna,
  • Dezinformacija,
  • Močna politična, športna, verska ali druga prepričanja,
  • Osebni ponos,
  • Predsodki ali nestrpnost do določenih vprašanj ali do drugega uporabnika,
  • Prikrivanje neugodnih podatkov,
  • Promocijski, moteči ali vandalski posegi.

Posledice[uredi | uredi kodo]

Ne glede na to, ali so urejevalske vojne poštene ali ne, velika večina uporabnikov meni, da je neprimerno nadaljevati dejanja, v katerih se ponavljajo iste spremembe med isti uporabniki. Uporabniki, ki so naravnani k nepristranskih posegih, lahko po spodletelem poskusu "umirjanja" udeležencev ali vabilu k iskanju mirnega reševanja sporov z drugimi razpoložljivimi sredstvi, zahtevajo zaščito spornega glasu, da spodbudijo obdobje razmisleka. V najresnejših primerih se lahko vpletene uporabnike uvrsti med problematične uporabnike in lahko zato tvegajo tudi blokado.

Urejevalske vojne lahko povzročijo številne negativne posledice, najpogosteje sovraštvo med uporabniki in oteževanje doseganja soglasja in drugih mirnih rešitev med uporabniki. Lahko privedejo tudi do osebnih napadov. Ker se pri urejevalskih vojnah skozi spreminjajo podatki v članku, lahko to povzroči zmedo pri bralcih in posledično tudi nezanesljivost Wikipedije.

Rešitve[uredi | uredi kodo]

Obstaja več načinov, kako rešiti spor, ki vključuje urejevalske vojne. Ena od teh je omejitev časa pri urejanjih. Druga je ta, da se vpletene v sporu spodbuja, da poiščejo kompromis v sodelovanju ali alternativnih metodah potrditvah svojih stališč. Če so urejevalske vojne posledica vandalizma, se jih lahko reši tudi tako, da administratorji vandalom preprečijo urejanje.