Wignerjev prijatelj

Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-Copenhagenske razlage nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann). Pri tem preskusu upoštevamo tudi vpliv zavesti.

V Berkeley-Copenhagenski razlagi nastopi zrušitev valovne funkcije, kadar se kvantni sestav meri. V bistvu preskus Wignerjevega prijatelja vprašuje kdaj nastopi »meritev«, kjer namišljen prijatelj profesorja Wignerja izvaja preskus s Schrödingerjevo mačko, medtem ko je Wigner zunaj sobe. Prijatelj prvi pogleda v škatlo. Našel bo živo ali mrtvo mačko. Ali bo profesor pri tem šele z vstopom v sobo zase vedel, kaj je pri preskusu ugotovil prijatelj, ali pa je pred tem stanje sestava le superpozicija »mrtve mačke/žalostnega prijatelja« in »žive mačke/veselega prijatelja«, oziroma ali je določeno že kdaj prej? Wigner je vpeljal preskus, da bi poudaril neustreznost osrednje zamisli Bohrove Berkeley-Copenhagenske razlage, da je potek meritve na neki način sam po sebi poseben.

Paul Davies je zapisal:

Vprašajmo Wignerjevega prijatelja, kaj je občutil preden smo odprli škatlo. Brez dvoma bo odgovoril, da nič, navkljub dejstvu, da mu je dopuščeno biti v živo-mrtvem stanju.

Namesto prijatelja si lahko mislimo tudi zapleten merilni avtomat brez zavesti in pri tem dobimo enake rezultate. Velikokrat navedejo, da moramo zavest v kvantni mehaniki obravnavati posebej. Pri nekaterih drugih razlagah kvantne mehanike opišejo delce kot osnovne predele prostora brez notranje zgradbe.

Glej tudi

• kvantni samomor in nesmrtnost
• Renningerjev preskus z negativnim izidom.