Københavnska interpretacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg. Je ena najstarejših izmed številnih predlaganih interpretacij kvantne mehanike in ostaja ena najpogosteje poučevanih.[1][2]

Po københavnski interpretaciji materialni delci na mikroskopski ravni pred merjenjem običajno nimajo določenih lastnosti (npr. pozicija delca). Kvantna mehanika lahko samo verjetnostno napove rezultate določene meritve. Meritev neke lastnosti delcev vpliva na celoten sistem, zaradi česar se niz verjetnosti takoj po meritvi zmanjša na samo eno od možnih vrednosti. To zmanjšanje verjetnosti je znano kot kolaps valovne funkcije.

V preteklih letih je bilo nekaj kritik razlage københavnske interpretacije, med drugim:

  • občasni skoki med meritvami lastnosti delcev,
  • verjetnostni element ob opazovanju,
  • subjektivnost potrebe po opazovalcu,
  • težave pri določanju merilne naprave in
  • nujnost sklicevanja na klasično fiziko za opis »laboratorija«, v katerem se merijo rezultati.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

https://www.youtube.com/watch?v=h75DGO3GrF4

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Siddiqui, Shabnam; Singh, Chandralekha (2017-03-10). "How diverse are physics instructors' attitudes and approaches to teaching undergraduate level quantum mechanics?". European Journal of Physics (angleščina). Vol. 38 no. 3. str. 035703. doi:10.1088/1361-6404/aa6131. ISSN 0143-0807.
  2. Wimmel, Hermann (1992). Quantum Physics & Observed Reality: A Critical Interpretation of Quantum Mechanics (angleščina). World Scientific. ISBN 978-981-02-1010-6.