Vladikavkaz

Vladikavkaz

Владикавказ
Druge transkripcije
 • OsetijskoДзӕуджыхъæу/Дзӕуӕгигъӕу
Pogled na reko Terek, Bai Gora v parku Kosta Hetagurov, glasbeno gledališče, spomenik Dzaugu Búgulov, sunitska mošeja ponoči, luteranska cerkev, simbol Vladikavkaza, železniška postaja, vogal ulic prospekt Mira in Gogolja, spomenik Nartu Soslanu na prospektu Mira, učni kampus
Grb Vladikavkaz
Grb
Lega: Vladikavkaz
Zemljevid
Vladikavkaz se nahaja v Severna Osetija-Alanija
Vladikavkaz
Vladikavkaz
Lega: Vladikavkaz
Vladikavkaz se nahaja v Rusija
Vladikavkaz
Vladikavkaz
Vladikavkaz (Rusija)
Vladikavkaz se nahaja v Evropa
Vladikavkaz
Vladikavkaz
Vladikavkaz (Evropa)
Koordinati: 43°02′24″N 44°40′39″E / 43.04000°N 44.67750°E / 43.04000; 44.67750
DržavaRusija
Federalni subjektSeverna Osetija–Alanija[1]
UstanovitevMay 6, 1784[2]
Status mesta od1860
Upravljanje
 • TeloSkupščina delegatov[3]
 • ŽupanBoris Albegov[4]
Površina
 • Skupno291 km2
Nadm. višina
692 m
Prebivalstvo
 (popis 2010)[5]
 • Skupno311.693
 • Ocena 
(2018)[6]
306.258 (−1,7%)
 • Rang60., leta 2010
 • Gostota1.100 preb./km2
 • Podrejenmestu Vladikavkaz pod republiško upravo[1]
 • Glavno mestorepublike Severne Osetije - Alanije[7]
 • Glavno mesto mesta Vladikavkaz pod republiško upravo[1]
 • Urbano okrožjeVladikavkaško urbano okrožje[8]
 • Glavno mesto Vladikavkaškega urbanega okrožja[8]
Časovni pasUTC+3
Poštne številke[9]
362000
Omrežne skupine+7 8672
OKTMO ID90701000001
Uradni praznik25. september[navedi vir]
Spletna stranvladikavkaz-osetia.ru

Vladikavkaz,[b] prej Ordžonikidze (Орджоники́дзе) in Dzaudžikau (Дзауджикау), je glavno mesto Severne Osetije - Alanije v Rusiji. Leži na jugovzhodu republike na vznožju Kavkaza ob reki Terek. Leta 2021 je imelo mesto 295.830 prebivalcev in bilo s tem eno najbolj naseljenih mest na severnem Kavkazu.

Mesto je industrijsko in transportno središče. Proizvedene dobrine vključujejo predelan cink in svinec, stroje, kemične snovi, oblačila in hrano.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo ustanovljeno leta 1784 kot ruska trdnjava na vhodu v sotesko Darial na mestu ingušetske vasi Zaur,[13][14][15] ki je služila kot postojanka za komunikacijske poti med Rusijo in Gruzijo.[16] Ruska enciklopedija trdi, da je bila trdnjava Vladikavkaz zgrajena okrog ingušetskih naselij.[17] Trdnjava je bila pozneje porušena in konec 18. ali na začetku 19. stoletja ponovno zgrajena.

Gruzijska vojaška hitra cesta, ki prečka gore, je bila zgrajena leta 1799 in je mesto povezala z Gruzijo na jugu. Leta 1875 je bila zgrajena vladikavkaška železnica, ki je mesto povezala z Rostovom na Donu in Bakujem v Azerbajdžanu. Vladikavkaz je postal pomembno središče za taljenje, rafiniranje, kemično in proizvajalno panogo. V času Ruskega imperija je bilo naselje upravno središče Vladikavkaškega okrožja v Tereški oblasti.

Vladikavkaz je skupaj z Groznim eno največjih mest na ruskem Kavkazu in je bilo prestolnica Gorske avtonomne sovjetske socialistične republike, ki obstajala na severnem Kavkazu po priključitvi Gorske republike Severnega Kavkaza, ki je obstajala med letoma 1921 in 1924 na območju današnjih republik Čečenije, Severne Osetije in Kabardino-Balkarije.

20. julija 1990 je bilo mestu vrnjeno ime Vladikavkaz.

26. novembra 2008 je neznani strelec ubil župana Vladikavkaza, Vitalija Karajeva.[18] 31. decembra 2008 je neznani strelec ubil tudi njegovega naslednika, Kazbeka Pagijeva.[19]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Vladikavkaz ima vlažno celinsko podnebje (Köppenova podnebna klasifikacija Dfb) s toplim, vlažnimi poletji in mrzlimi, suhimi zimami (vendar zelo milimi za Rusijo).

Mesto leži v moskovskem časovnem pasu.

Proizvodna podjetja, kot je Elektrocink (eno največjih ruskih podjetij barvne metalurgije), povzročajo okoljske težave.[20] Tovarna žveplove kisline izpušča v ozračje žveplov dioksid in žveplov plin. 5. oktobra 2009 so bili standardi za izpuste žveplovega dioksida preseženi petkrat, standardi za žveplov trioksid pa 196,6-krat.[21] 28. oktobra 2009 so bili v mestu veliki protesti. Severnoosetski poslanci so bili pripravljeni ponesti težavi v državno dumo Ruske federacije.[22] Oktobra 2018 je v podjetju Elektrocink izbruhnil velik požar.[23] Od leta 2019 je podjetje Elektrocink v postopku likvidacije.[24]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Law #34-RZ
  2. Энциклопедия Города России. Moscow: Большая Российская Энциклопедия. 2003. str. 75. ISBN 5-7107-7399-9.
  3. »Собрание представителей«. vladikavkaz-osetia.ru. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2017.
  4. »Приветственное слово главы АМС г. Владикавказа«. vladikavkaz-osetia.ru. Arhivirano iz spletišča dne 26. aprila 2017.
  5. Russian Federal State Statistics Service (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [2010 All-Russian Population Census, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [2010 All-Russia Population Census] (v ruščini). Federal State Statistics Service.
  6. »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
  7. Ustava Republike Severne Osetije - Alanije
  8. 8,0 8,1 Law #10-RZ
  9. Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
  10. Мальсагов 1925, str. 181.
  11. Ужахов 1927, str. 32.
  12. Материалы по истории Владикавказа 2002, str. 28, «Власть труда» : газета / орган Владикавказского окружного комитета ВКП(б), Исполнительного комитета и Совета профсоюзов. Владикавказ, 1931, 4 сентября.
  13. Терскій календарь 1895, str. 14.
  14. »Торжество празднованія 50-летия основанія г. Владикавказа« [The celebration of the 50th anniversary of the founding of the city of Vladikavkaz]. Терские ведомости (v ruščini). Št. 75. Владикавказъ. 5. april 1911.
    "Сегодня мы празднуемъ 50-​летіе города Владикавказа. Раньше, на томъ мѣстѣ, гдѣ нынѣ расположенъ г. Владикавказъ, существовалъ ингушскій аулъ Зауръ​, но въ 1784 г., по распоряженію князя Потемкина​, на мѣстѣ, гдѣ существовалъ этотъ аулъ, для охраненія Военно-Грузинской дороги, служившей единственнымъ удобнымъ путемъ для соединенія съ Закавказьемъ, была устроена крѣпость Владикавказъ, а въ 1785 г. по указу Императрицы Екатерины II, отъ 9 мая, въ крѣпости была выстроена первая православная церковь. Какъ только была устроена эта крѣпость, часть осетинской народности спустилась съ горъ и поселилась у стѣнъ этой крѣпости, подъ защитою мѣстныхъ войскъ. Образовавшійся осетинскій аулъ сталъ называться «​Капкай», что въ переводѣ на русскій языкъ означаетъ «​Горные ворота»."
  15. Ракович 1911, str. 3:
    "...на том месте, где стояло селение Зауръ, была воздвигнута русскими сильная Владикавказская крепость... В некоторых печатных источниках говорится, что Владикавказская крепость была построена на месте осетинского селения Капъ-Кой. Это не так. Правый берег Терека принадлежал, какъ это мы видили ингушамъ и кистамъ; не могли осетины на чужой земле враждебных имъ племен иметь свой аулъ; наконец своим наименованіем Владикавказа Дзауджи-Кау, осетины подтверждаютъ это мненіе, т. к. Дзауагъ — есть имя собственное Зауръ, а Кау — значитъ селеніе; иначе — селеніе Заура."
  16. Ракович Д.В. «Прошлое Владикавказа» (1918)
  17. Русская Энциклопедія 1913, str. 288 (as PDF).
  18. »Europe | Southern Russia mayor gunned down«. BBC News. 26. november 2008. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2008. Pridobljeno 25. aprila 2010.
  19. »Itar-Tass«. Itar-Tass. Pridobljeno 25. aprila 2010.[mrtva povezava]
  20. »ОАО «Электроцинк»«. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2019. Pridobljeno 25. decembra 2009.
  21. »Ossetia.ru: «Электроцинк» оштрафован на 70 тыс. руб. за выбросы…«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2009.
  22. »Депутат Госдумы Арсен Фадзаев пригрозил «Электроцинку» вынести проблему вредных выбросов на уровень Госдумы«. Arhivirano iz spletišča dne 24. junija 2013. Pridobljeno 25. decembra 2009.
  23. »Пожар на Электроцинке«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2019. Pridobljeno 5. novembra 2018.
  24. »"Электроцинк" готов к консервации«. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2020. Pridobljeno 6. decembra 2020.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Бекова et al. 2009, str. 191; Барахоева, Кодзоев & Хайров 2016, str. 21; Кодзоев 2021, str. 52;
     • Prej "Buru" (inguško Buru;[10][11] Буру[12]).
  2. rusko Владикавказ, IPA: [vlədʲɪkɐˈfkas]; ironska osetinščina: Дзӕуджыхъӕу, Dzæwjyqæw, ˈd͡zɐwd͡ʒəqɐw; digorska osetinščina: Дзӕуӕгигъӕу, Dzæwægighæw, d͡zɐwɐɡiʁɐw; inguško Буро, Buro[a]