Pojdi na vsebino

Vendôme

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vendôme
Občina
Lega
Zemljevid
Vendôme se nahaja v Francija
Vendôme
Vendôme se nahaja v Center-Dolina Loare
Vendôme
47°47′34″N 1°3′56″E / 47.79278°N 1.06556°E / 47.79278; 1.06556
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaLoir-et-Cher
OkrožjeVendôme
KantonVendôme-1
Vendôme-2
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Vendôme
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Catherine Lockhart (Socialistična stranka)
Površina
1
23,89 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)[1]
15.758
 • Gostota660 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
41269 /41100
Nadmorska višina76–141 m
(povp. 82 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Vendôme (/vɒ̃ˈdoʊm/, francosko: [vɑ̃dom] ⓘ) je podprefektura departmaja Loir-et-Cher v Franciji. Je tudi tretja največja občina v departmaju s 15.856 prebivalci (2019).

Je eno glavnih mest ob reki Loir. Reka se na vhodu v Vendôme razcepi v številne različne rokave. Mesto ima bogato srednjeveško zgodovino in številne zgodovinske spomenike.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pročelje opatije Trinité
Ruševine gradu v Vendômeu

Vendôme (lat. Vindocinum) je bil prvotno verjetno galski oppidum, ki ga je kasneje nadomestil fevdalni grad, okoli katerega je nastalo sodobno mesto. Krščanstvo je v 5. stoletju uvedel Saint Bienheuré, pomembna opatija sv. Trojice (ki naj bi imela solzo, ki jo je Jezus prelil ob Lazarjevem grobu) pa je bila ustanovljena okoli leta 1030. Ko se je začela vladavina Kapetingov, je Vendôme postal glavno mesto grofije, ki je pripadala Bouchardu, imenovanemu Častitljivi, ki je umrl v samostanu Saint-Maur-des-Fossés leta 1007.[2]

Nasledstvo je prešlo z več porokami na hiše Nevers, Preuilly in Montoire. Bouchard VII., grof Vendôma in Castresa (umrl okoli 1374), je zapustil dediščino svoji sestri Katarini, ženi Ivana Burbonskega. Za časa Karla Burbonskega (1515) je bila grofija povzdignjena na nivo vojvodstva in peerstva. Njegov sin Anton Navarski, kralj Navare, je bil oče Henrika IV. Francoskega. Slednji je dal vojvodstvo leta 1598 svojemu nezakonskemu sinu Cezarju (1594-1665). Poslednji vojvoda je bil za časa Ludvika XIV. sloviti general Louis Joseph (1645-1712).

Nominoe, bretonski kralj, je umrl neporažen v Vendômu leta 851, potem ko je osvojil grofiji Maine in Anjou.

Grof Rochambeau, vodja 6000 francoskih vojakov v ameriški osamosvojitveni vojni, se je rodil v Vendômu.

Na trgu Vendôme v Parizu je stal Hôtel de Vendôme, dvorec, ki je pripadal Césarju de Bourbonu, nezakonskemu sinu Henrika IV. in njegove ljubice Gabrielle d'Estrées.

S francosko revolucijo je Vendôme postal sedež podprefekture novoustanovljenega departmaja Loir-et-Cher.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Panorama kraja z gradu Château de Vendôme

Vendôme se nahaja 35 kilometrov severozahodno od mesta Blois in 40 minut vožnje z vlakom TGV (postaja TGV Vendôme-Villiers-sur-Loir). Mesto leži ob reki Loir, ki se tukaj razcepi v številne rokave, ki sekajo mesto. Najbližja večja mesta so Orléans (približno 80 km proti vzhodu), Le Mans (približno 75 km proti severozahodu), Chartres (približno 90 km proti severu) in Blois (približno 35 km proti jugovzhodu). Podnebje je zmerno; padavine (približno 750 mm/leto) so porazdeljene skozi vse leto.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Vendôme je glavno mesto okrožja Vendôme (francosko arrondissement de Vendôme) v departmaju Loir-et-Cher, ki ima 100 občin in katerega podprefektura je. Ima sodišče prve stopnje.

Jahr180018511901195419992021
Štev. prebivalcev75559325945910.81117.70715.747
Vir: Cassini in INSEE

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Stolp sv. Martina s kipom maršala grofa de Rochambeauja

Vendôme je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • benediktinska opatija sv. Trojice, ustanovljena v letu 1033, s samostanom sv. Martina,
  • cerkev sv. Marije Magdalene iz 15. stoletja, notranjost cerkve prenovljena v 19. stoletju,
  • vodna vrata La porte d’eau - arche des Grands Prés iz 13. do 15. stoletja,
  • mestna vrata sv. Jurija,
  • stolp sv. Martina,
  • mestna hiša s kapelo sv. Jakoba,
  • grad Château de Vendôme.

Osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Promet

[uredi | uredi kodo]
  • železniška postaja Gare de Vendôme ob progi Brétigny - La Membrolle-sur-Choisille,
  • železniška postaja Gare de Vendôme - Villiers-sur-Loir TGV ob progi LGV Atlantique (Pariz Montparnasse - Monts)

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Vendôme je pobraten z:[3][4]

  • Nemčija Gevelsberg, Nemčija
  • Hampton, Virginia, ZDA
  • Ljudska republika Kitajska Ridžao, LR Kitajska

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. ↑ Wikivir Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Vendôme«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Vol. 27 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 982.
  3. ↑ »Relations internationales«. vendome.eu (v francoščini). Vendôme. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2020. Pridobljeno 13. aprila 2021.
  4. ↑ »Vendome, France«. sistercities-hamptonva.org. Sister Cities of Hampton, Inc. Pridobljeno 10. maja 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vendôme&oldid=6720743«