Vendôme

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 47° 47' 37" severne širine, 1° 03' 59" vzhodne dolžine

Panorama kraja z gradu Château de Vendôme
Občina Vendôme
Opatija sv. Trojice, Vendôme

Grb
Vendôme is located in Francije
Vendôme
Vendôme
Lega
Zemljepisna dolžina: 1.06638888889
Zemljepisna širina: 47.7936111111
Uprava
Država Francija
Regija: Center
Departma: Loir-et-Cher (podprefektura)
Okrožje: Vendôme
Kanton: Vendôme-1
Vendôme-2
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays de Vendôme
Župan: Catherine Lockhart  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 76 m–141 m
(povpr. 82 m)
Površina kopnega:¹ 23,89 km²
Prebivalstvo
(2010)
16.920
 - gostota: (2010) 708/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 41269/ 41100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Vendôme je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loir-et-Cher. Leta 2010 je naselje imelo 16.920 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Orléanais ob reki Loir, 31 km severozahodno od Bloisa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju

Vendôme je sedež dveh kantonov:

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Droué, Mondoubleau, Montoire-sur-le-Loir, Morée, Saint-Amand-Longpré, Savigny-sur-Braye in Selommes s 70.740 prebivalci (v letu 2010).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vendôme (lat. Vindocinum) je bil prvotno verjetno galski oppidum, kasneje zamenjan s fevdalnim gradom, okoli katerega se je razvilo sodobno mesto. Krščanstvo je prišlo v Vendôme v 5. stoletju s sv. Bienheuréom. Opatija sv. Trojice je bila ustanovljena okoli 1030.

Z vzponom kapetingov na oblast je Vendôme postal prestolnica grofije, kateri je vladal Bouchard, imenovani »častitljivi« (umrl v samostanu Saint-Maur-des-Fossés 1007). Nasledstvo je prešlo z več porokami na hiše Nevers, Preuilly in Montoire. Bouchard VII., grof Vendôma in Castresa (umrl okoli 1374), je zapustil dediščino svoji sestri Katarini, ženi Ivana Burbonskega. Za časa Karla Burbonskega (1515) je bila grofija povzdignjena na nivo vojvodstva in peerstva. Njegov sin Anton, kralj Navare, je bil oče Henrika IV. Francoskega. Slednji je dal vojvodstvo leta 1598 svojemu nezakonskemu sinu Cezarju (1594-1665). Poslednji vojvoda je bil za časa Ludvika XIV. sloviti general Louis Joseph (1645-1712).

S francosko revolucijo je Vendôme postal sedež podprefekture novoustanovljenega departmaja Loir-et-Cher.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Stolp sv. Martina s kipom maršala grofa de Rochambeauja

Vendôme je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • benediktinska opatija sv. Trojice, ustanovljena v letu 1033, s samostanom sv. Martina,
  • cerkev sv. Marije Magdalene iz 15. stoletja, notranjost cerkve prenovljena v 19. stoletju,
  • vodna vrata La porte d’eau - arche des Grands Prés iz 13. do 15. stoletja,
  • mestna vrata sv. Jurija,
  • stolp sv. Martina,
  • mestna hiša s kapelo sv. Jakoba,
  • grad Château de Vendôme.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Promet[uredi | uredi kodo]

  • železniška postaja Gare de Vendôme ob progi Brétigny - La Membrolle-sur-Choisille,
  • železniška postaja Gare de Vendôme - Villiers-sur-Loir TGV ob progi LGV Atlantique (Pariz Montparnasse - Monts)

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]