Velikouhi netopir

Velikouhi netopir
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; potencialno ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Chiroptera (netopirji);
Družina:	Vespertilionidae (gladkonosi netopirji);
Rod:	Myotis;
Vrsta:	M. bechsteinii;
Znanstveno ime
	Myotis bechsteinii; Kuhl, 1817
	;

Velikouhi netopir (znanstveno ime Myotis bechsteinii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji. Znanstveno ime je vrsta dobila po nemškem naravoslovcu Johannu Matthäusu Bechsteinu.

Opis

Velikouhi netopir je svoje ime dobil po svojih sorazmerno velikih uhljih. Odrasli netopirji imajo premer prhuti med 25 in 29 cm, tehtajo pa med 7 in 14 grami.

Habitat

Velikouhi netopir je gozdna vrsta, ki živi in lovi v gozdovih z najmanjšo površino 25 hektarov.

Običajno se čez dan zadržujejo v opuščenih drevesnih gnezdih žoln.

Eholokacija

Leteče nočne insekte lovi s pomočjo eholokacije na frekvencah med 35 in 108 kHzz največjo energijo pri 61 kHz. Impulz traja povprečno 3,3 ms^[2]^[3].

Sklici

↑ Chiroptera Specialist Group (2016). »Myotis bechsteinii«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 6. novembra 2018.
↑ Parsons, S.; Jones, G. (2000). »Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks«. Journal of Experimental Biology. Zv. 203. str. 2641–2656.
↑ Obrist, M.K.; Boesch, R.; Flückiger, P.F. (2004). »Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach«. Mammalia. Zv. 68, št. 4. str. 307–332.

Viri

Woodland Management For Bats Guide Arhivirano 2013-03-19 na Wayback Machine.

Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Chiroptera Specialist Group (2016). »Myotis bechsteinii«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 6. novembra 2018.

[2] Parsons, S.; Jones, G. (2000). »Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks«. Journal of Experimental Biology. Zv. 203. str. 2641–2656.

[3] Obrist, M.K.; Boesch, R.; Flückiger, P.F. (2004). »Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach«. Mammalia. Zv. 68, št. 4. str. 307–332.

[1]

[2]

[3]