Pojdi na vsebino

Velika mošeja, Córdoba

Velika mošeja, Córdoba
Velika mošeja v Córdobi
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeHistoric Centre of Cordoba
DelHistoric centre of Córdoba
Sitio Arqueológico de Córdoba[1]
LegaZastava Španije Španija
Koordinati37°52′43.93″N 4°46′45.62″W / 37.8788694°N 4.7793389°W / 37.8788694; -4.7793389
VključujeCapilla Mayor, Mosque-Cathedral of Córdoba
Capilla de San Acacio, Mosque-Cathedral of Córdoba
Capilla de San Ambrosio, Mosque-Cathedral of Córdoba
Capilla de Villaviciosa, Mosque-Cathedral of Córdoba
Capilla de la Concepción, Mosque-Cathedral of Córdoba
Capilla de los Santos Simón y Judas, Mosque-Cathedral of Córdoba
Q16553114
Kriterijkulturni: i, ii, iii, iv
Referenca313
Vpis1984 (8. zasedanje)
Spletna stranmezquita-catedraldecordoba.es
Velika mošeja, Córdoba se nahaja v Španija
Velika mošeja, Córdoba
Lega: Velika mošeja, Córdoba

Velika mošeja [2] (špansko Mezquita–catedral de Córdoba ali Mezquita de Córdoba, tudi Stolnica Marijinega vnebovzetja) v Córdobi, Španija, je velika srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico. Mošeja je eden od najbolj dodelanih spomenikov mavrske arhitekture. Španski muslimani že od začetka 2000. let prosijo Rimskokatoliško cerkev, da jim dovoli molitve v stolnici.[3][4] Španska katoliška cerkev in Vatikan sta njihove prošnje že večkrat zavrnila.[3][5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po arabski osvojitvi Vizigotskega kraljestva so bile cerkve na Iberskem polotoku razdeljene med muslimane in katolike. Po propadu Umajadskega kalifata s sedežem v Damasku leta 750 je v Španijo pribežal omajadski princ Abd Al Rahman in premagal andaluzijskega guvernerja Jusufa Al Fihrija. Kristjanom je dovolil obnovo njihovih porušenih cerkva, sam pa je kupil polovico cerkve sv. Vincenca v Córdobi.[6][7] Leta 784 jo je začel preurejati v mošejo kot prizidek svoje palače. Mihrab ali apsida, ki je v mošejah tradicionalno obrnjen proti Meki, ta pa leži jugovzhodno od Córdobe, je v Veliki mošeji usmerjen proti jugu.[8]

Mošeja je doživela številne spremembe: Abd Al Rahman II. je dal zgraditi nov minaret, Al Hakam II. pa jo je leta 961 razširil in obogatil mihrab. Zadnje spremembe je izvedel Al Mansur leta 987, ko je mošejo z dvignjenim prehodom povezal s svojo palačo. S tem je nadaljeval tradicijo islamskih vladarjev z vzhoda, ki so v svojih palačah vedno imeli tudi mošeje. Sedanji videz je dobila leta 987, ko so bile zgrajene še zunanje ladje in dvorišče.

Jugozahodni vogal zunanjega zidu, ki je obrnjen proti Meki
Notranjost mošeje
Strop katedrale
Kupola katedrale

Velika mošeja v Córdobi je imela tri stoletja pomembno vlogo v islamski skupnosti v Al Andaluzu.[9] Bila je osrednja zgradba v Córdobi in srce mesta.[9] Mohamed Ikbal, filozof, pesnik in politik iz Britanske Indije, jo je opisal kot dvorano z "nešteto stebri, ki stojijo v vrstah kot palme v kakšni sirski oazi".[10] Za prebivalce Al Andaluza je bila "njena lepota tako sijajna, da se je ni dalo opisati".[11]

Glavna dvorana mošeje se je uporabljala za različne namene. Služila je kot osrednja molilnica za pet dnevnih molitev in posebne molitve ob petkih in kot učilnica za poučevanje šeriatskega prava.[12]

Funkcionalno in arhitekturno je bila zelo podobna Veliki mošeji v Damasku,[13] kar kaže, da se je Abd Al Rahman pri njenem snovanju očitno zgledoval prav po njej.

Posebnosti

[uredi | uredi kodo]

Mošeja je najbolj znana po svojih arkadni stebriščni dvorani z 856 stolpi iz jaspisa, oniksa, marmorja in granita. Stebri so zgrajeni iz delov rimskega templja, ki je stal na tem mestu, in drugih uničenih rimskih zgradb, na primer amfiteatra v Méridi. Dvojni loki, ki so bili novost v arhitekturi, so omogočali višje strope kot relativno nizki enojni stebri. Loki so rdeče belo progasto pobarvani in se zgledujejo po tistih v jeruzalemski Kupoli na skali.[11] Podobni so tudi lokom v aachenski stolnici, ki je bila zgrajena približno v istem času. Osrednja kupola je obložena z modrimi keramičnimi ploščicami z zvezdastimi vzorci.

Mošeja ima bogato pozlačeno molitveno nišo ali mihrab, ki je mojstrovina arhitekturne umetnosti, okrašena z geometrijskimi in realnimi rastlinskimi vzorci. Druge pomembne značilnosti so odprto dvorišče (sahn), obdano z arkadami, leseni mrežasti zasloni, minareti, živobarvni mozaiki in okna z raznobarvnimi stekli.[11] Ker islam zavrača kipe in slike ljudi in boga, je cela mošeja okrašena s keramičnimi ploščicami, kaligrafsko izpisanimi citati iz Korana in drugimi arhitekturnimi dodatki.

Tloris

[uredi | uredi kodo]

Tloris mošeje je očitno vzporeden z deli starejše mošeje, ki je bila zgrajena kmalu po prihodu Arabcev.[9] Imela je pravokotno molilna dvorano s prehodi, pravokotnimi na smer proti Meki, v katero so bili obrnjeni verniki med molitvijo.[14] Molilna dvorana je bila velika, ravna in z lesenim stropom, ki so ga nosili podkvasti oboki.[9]

Sto petdeset let po njeni ustanovitvi so dogradili stopnišče na streho in jo razširili proti jugu. Molilnico so z mostom povezali s kalifovo palačo.[13] Gradbena dela so potekala v štirih fazah, v katerih je vsak kalif in njegova elita dodala nekaj svojega.[15]

Do 11. stoletja je bilo dvorišče posuto s peskom in zasajeno s palmami in citrusi. Nasade so na začetku namakali z deževnico iz cistern, kasneje pa z akvaduktom. Izkopavanja kažejo, da drevesa niso bila zasajena naključno in da so bili med njimi. Sedanji kamniti kanali so bili zgrajeni kasneje.[16]

Rekonkvista

[uredi | uredi kodo]

Leta 1236 je Córdobo osvojil kralj Ferdinand III. Kastiljski in mošejo pretvoril v katoliško cerkev. Alfonz X. je zgradil kapelo Villaviciosa in Kraljevo kapelo, kasnejši kralji pa so dogradili še druge krščanske elemente. Kralj Henrik II., na primer, je obnovil kapelo iz 14. stoletja. Minaret so spremenili v zvonik in vanj obesili zvonove, zasežene v stolnici Santiago de Compostela.[17]

Najpomembnejša sprememba je bila gradnja renesančne katedrale prav na sredini obširnega mošejskega kompleksa. Gradnji je odobril El Libertador (Osvoboditelj) Karel V., kralj Kastilje in Aragona. Ko je kralj obiskal zgrajeno katedralo, je bil z njo zelo zadovoljen.

Pretvorba mošeje v katoliško cerkev jo je morda rešilo pred rušenjem v najtemnejšem obdobju španske inkvizicije. Umetniki in arhitekti so katedralo dograjevali do poznega 18. stoletja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Digitalni vodnik po kulturni dediščini Andaluzije, oznaka Digitalnega vodnika po kulturni dediščini Andaluzije i19893, pridobljeno julij 2020 {{citation}}: Preveri datumske vrednosti v: |access-date= (pomoč)Wikipodatki Q5758805
  2. »Mosque-Cathedral of Córdoba«. Encyclopædia Britannica, Inc. Pridobljeno 4. novembra 2012.
  3. 3,0 3,1 Sills, Ben (19. april 2004). »Cathedral may see return of Muslims«. The Guardian. London.
  4. Thomson, Muslims ask Pope to OK worship in ex-mosque, Reuters, (2011), [1]
  5. Fuchs, Dale (28. december 2006). »Pope asked to let Muslims pray in cathedral«. The Guardian. London.
  6. J.W. Meri, J.L. Bacharach (2005), Medieval Islamic Civilization, Routledge, str. 176 in dalje.
  7. Irving, T. B. (1962). The Falcon of Spain. Ashraf Press, Lahore. str. str. 82.
  8. A. Lapunzina (2005), Architecture of Spain, Greenwood Publishing Group, str. 82–83.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 S.K. Jayyusi, The Legacy of Muslim Spain, Leiden, Brill, str. 599.
  10. M. Iqbal, The Mosque of Cordoba.
  11. 11,0 11,1 11,2 A.G. Chejne, Muslim Spain: Its History and Culture, Minnesota, University Of Minnesota Press, str. 364.
  12. J. Read, The Moors in Spain and Portugal, London, Rowman & Littlefield Pub Inc., str. 56.
  13. 13,0 13,1 The Literature of Al-Andalus, The Cambridge History of Arabic Literature, New York, Cambridge University Press, str. 161.
  14. The Literature of Al-Andalus, str. 159.
  15. The Literature of Al-Andalus, str. 162.
  16. D.F Ruggles (2008), Islamic Gardens and Landscapes, University of Pennsylvania Press, str. 152, ISBN 0-8122-4025-1.
  17. C. Lowney, A Vanished World: Muslims, Christians, and Jews in Medieval Spain, New York, Oxford University Press, str. 11.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]