Pojdi na vsebino

Korpus karabinjerjev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Veja karabinjerjev)
Korpus karabinjerjev
Arma dei carabinieri
Grb karabinjerjev
Grb karabinjerjev
Ustanovitev1814
DržavaItalija Italija
PripadnostItalijanske oborožene sile
TipŽandarmerija
Velikost43.000 pripadnikov
501 zrakoplov
Struktura poveljstvaItalijanske oborožene sile
Garnizija/ŠtabRim, Italija
MotoNei Secoli Fedele
Zvesti preko stoletij
Obletnice5. junij
Oznake
Identifikacijski
simbol

Korpus karabinjerjev[1][2][3] (tudi Karabinjerski korpus[4]; uradno italijansko Arma dei carabinieri, Veja karabinjerjev; splošno le Karabinjerji) je nacionalna žandarmerija Kraljevine Sardinije, Kraljevine Italije in sedanje Republike Italije, ki ima policijska pooblastila tako nad civilnimi kot vojaškimi osebami.

Od leta 2000 so karabinjerji uradno četrta veja Italijanskih oboroženih sil (vključno s Italijansko kopensko vojsko, Italijansko vojno mornarico in Italijanskim vojnim letalstvom), s čimer se je končala njihova dolgoletna vloga prvega korpusa Italijanske kopenske vojske.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Karabinjerje je ustanovil kralj Victor Emmanuel I. Savojski z namenom zagotoviti Kraljevini Sardinije policijsko silo. Prvotno je vlogo sardinske policije opravljal Korpus dragoncev Sardinije, ki je bil ustanovljen leta 1726 in bil sestavljen iz prostovoljcev. Potem ko je Francija konec 18. stoletja okupiralo Torino in ga pozneje predala Kraljevini Piemont, je Victor Emmanuel I. Savojski 13. julija 1814 izdal kraljevi patent, s katerim je bil ustanovljen Korpus kraljevih karabinjerjev.[5]

Leta 1868 so znotraj karabinjerjev ustanovili kirasirje (Corazzieri), kateri so zagotavljali častno gardo za kralja; od leta 1946 slednjo nalogo opravljajo za predsednika Italije.[5]

Z združitvijo Italije v Kraljevino Italijo so karabinjerji doživeli razširitev dolžnosti po celotni novi državi in bili 24. januarja 1861 imenovani za prvo silo novih italijanskih oboroženih sil.[5]

V času fašističnega režima Benita Mussolinija so karabinjerji zatirali protirežimsko delovanje[6], kot tudi opravljali okupacijske naloge v novozasedenih področjih Italijanskega imperija. V sklopu Italijanske afriške policije so bili karabinjerji vpleteni v vojne zločine[7][8][9][9][10][11] na področju kolonialne Italijanske Vzhodne Afrike med druge italijansko-abesinske vojne. Med drugo svetovno vojno so bili karabinjerji kot del oboroženih sil (pri čemer so opravljali dolžnost vojaške policije) vpleteni v bojevanje proti zaveznikom ter predstavljali policijsko silo na področjih zasedene Kraljevine Italije.

Potem, ko je Mussolini 25. julija 1943 izgubil zaupanje Velikega fašističnega sveta, so ga aretirali karabinjerji in ga zaprli v Campo Imperatore. Po italijanski kapitulaciji 3. septembra istega leta so se karabinjerji razdelili, kot se je razdelila tudi Italija. Na severu je bila ustanovljena Italijanska socialna republika, ki je karabinjerje vključila v Črne brigade (ki so predvsem delovali protigverilsko), medtem ko je na jugu ostala Kraljevina Italija, kjer so ustanovili Karabinjersko poveljstvo za osvobojeno Italijo. Zaradi vloge karabinjerjev pri padcu Mussolinija in ker sta bili edini dve enoti, ki sta se borili proti nemški okupaciji Rima, bila Pehotna divizija Granatieri di Sardegna in 2. karabinjerski kadetski bataljon, Nemci niso smatrali karabinjerje za lojalno silo, zaradi česar so 7. oktobra 1943 razpustili vse karabinjerske enote. Pozneje so Nemci pričeli tudi z aretacijo karabinjerjev in jih nato poslani v Nemčijo na prisilno delo, zaradi česar se je večje število karabinjerjev priključilo italijanskemu odporniškemu gibanju; od okoli 14.000 jih je med vojno padlo najmanj 2.735 in bilo ranjenih 6.500 partizanskih karabinjerjev. V Jugoslaviji so karabinjerji ustanovili bataljon italijanske partizanske Divizije Garibaldi, ki je v boju izgubil več kot 80% pripadnikov.[12][13]

Novoustanovljena Republika Italija je obdržala karabinjerjev in jim namenila isto vlogo kot prej: nacionalna žandarmerija. Od 31. marca 2000 je bil dotedanji Korpus karabinjerjev povzdignjen v Vejo karabinjerjev, s čimer je pridobil status četrte veje Italijanskih oboroženih sil.[5] Karabinjerji pa so v zadnjih letih pričeli sodelovati tudi v mednarodnih misijah, vključno na Kosovu, v Afganistanu in v Iraku. Leta 2004 so karabinjerjem na konferenci skupine G8 na Sea Islandu dodelili mandat za ustanovitev Centra odličnosti za stabilizacijske policijske enote (Centro di Eccellenza per le Stability Police Units), ki je namenjen razvoju usposabljanja in doktrine za civilne policijske enote, ki so namenjene za mednarodne mirovne misije.[14]

Organizacija

[uredi | uredi kodo]
Centralna organizacija[15]
Teritorialna organizacija[16]

Trenutno so karabinjerji teritorialno razdeljeni na:

  • pet Medregijskih poveljstev (Comandi Interregionali),
  • devetnajst Legijskih poveljstev (Comandi di Legione),
  • stodve Provincionalni poveljstvi (Comandi Provinciali),
  • enajst Poveljstev skupine (Comandi di Gruppo),
  • 539 poveljstev oddelkov ali čet (Comandi di Reparto Territoriale o Compagnia),
  • 45 poročništev (Tenenze) in
  • 4623 postaj (Stazioni).
Administrativna organizacija[17]
Mobilna in specialna organizacija[18]
  • Divizija mobilnih enot

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ciro Paoletti, A Military History of Italy. Greenwood Publishing Group, 2008
  2. ↑ Peter G. Stone, Joanne Farchakh Bajjaly, Robert Fisk. The destruction of cultural heritage in Iraq. Boydell & Brewer Ltd, 2008
  3. ↑ [ Richard Heber Wrightson, A History of Modern Italy, from the First French Revolution to the Year 1850. Elibron.com, 2005]
  4. ↑ Encyclopaedia Britannica: a new survey of universal knowledge, Volume 4. Encyclopaedia Britannica, 1952.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 »The ancient Corps of the Royal Carabinieri«. Carabinieri. Pridobljeno 20. maja 2009.
  6. ↑ The Oxford illustrated history of Italy - Google Books. Books.google.com. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  7. ↑ »Massacres and Atrocities of WWII in the Axis Countries«. Members.iinet.net.au. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  8. ↑ »Pétros, Ethiopia, Orthodox«. Dacb.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2010. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  9. ↑ 9,0 9,1 The history of Ethiopia - Google Books. Books.google.com. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  10. ↑ Haile Selassie's war - Google Books. Books.google.com. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  11. ↑ »The Pankhurst History Library«. Link Ethiopia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2010. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  12. ↑ »Arma dei Carabinieri - Home - L'Arma - Curiosità - Non tutti sanno che... - R«. Carabinieri.it. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  13. ↑ »Arma dei Carabinieri - Home - > - EN - Military Operations«. Carabinieri.it. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  14. ↑ Formed Police Units Workshop and Seminar, [1] Issue Paper No. 2006-04, US Army Peacekeeping and Stability Operations Institute, januar 2007.
  15. ↑ Carabinieri.it - Organizzazione Centrale
  16. ↑ Carabinieri.it - Organizzazione Territoriale
  17. ↑ Carabinieri.it - Organizzazione Addestrativa
  18. ↑ Carabinieri.it - Organizzazione Mobile e Speciale

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o vojaški enoti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Korpus_karabinjerjev&oldid=6287031«