Vanja Lokar
Vanja Lokar | |
---|---|
Rojstvo | 15. april 1939 (86 let) Ajdovščina |
Narodnost | slovenska |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | podjetnik, zbiralec umetniških del |
Vanja (tudi Giovanni) Lokar, slovenski podjetnik, mecen, * 15. april 1939, Ajdovščina.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Vanja (ime so mu takratne italijanske fašistične oblasti spremenile v Giovanni) Lokar se je rodil v Ajdovščini, oče je bil Filip, lesni trgovec, mati Helena (rojena Klodič), gospodinja. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Gorico, tam živela leto dni, nekaj mesecev pa tudi v Trbižu, kjer je imel njegov oče svojo žago. Tam je Vanja star štiri leta dočakal kapitulacijo kraljevnine Italije. Trbiž so leta 1943 zaradi vdora Nemcev zapustili, in se odpravili v Trst. Tam je začel obiskovati drugi razred slovenske šole, saj je prvega že dokončal v Gorici. Po osnovni šoli ga je oče vpisal na italijansko tehnično šolo, v kateri je dokončal prvi letnik višje šole, v drugem pa so ga vrgli iz nje. Leto dni je delal v lesnem skladišču v Trstu, nato pa so se starši odločili, da bo šolanje nadaljeval. Vpisal se je na trgovsko akademijo v bližino Trevisa, katero je po treh letih zaključil.[1]
Po očetovi smrti je leta 1958 prevzel vodenje njegovega lesnega podjetja. V tem času je spoznal Sonjo Polojaz, hčerko trgovca s kavo. Leta 1963 se je z njo poročil, njegov tast Libero Polojaz ga je zvabil v svoje podjetje Transcoloniale. Sprva je dopoldne delal z lesom, popoldne pa s kavo. Kasneje se je odločil za trgovanje samo s kavo, saj je bilo trgovanje z lesom veliko težavnejše. Svoj delež je v lesnem podjetju leta 1966 prodal poslovnemu partnerju in se popolnoma posvetil trgovini s kavo. Leta 1976 se je podjetje preimenovalo v Cogeco (Commerce generale caffe), in takrat je Lokar postal polovični lastnik tega podjetja. Leta 1979 je iz političnih ved diplomiral na Univerzi v Trstu.
V Trstu je leta 1989 kupili pražarno Cremcaffe, ki je zelo dobro delovala, kasneje pa jo je pred upokojitvijo prodal dunajskemu podjetniku.
Lokar je vnet zbiralec ročno izdelanega porcelana, katerega ima v svoji zbirki že preko 500 kosov. Svojo zbirko je že razstavljal v Trstu,[2] Berlinu in Narodnem muzeju v Ljubljani.[3] Ob razstavah so nastali tudi bogati knjižni katalogi.[4] Zbira tudi druge starine in slike.[5]
Vanja Lokar je tudi radodarni mecen, saj je leta 1993 podaril celotni originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (Nürnberg, 1689) muzeju na gradu Bogenšperk.[6]
Leta 2004 je prejel Valvasorjevo častno priznanje za razstavo svoje zbirke porcelana (Zemlja, ogenj & kava) in sponzoriranje postavitve v Narodnem muzeju Slovenije.[7]
Leta 2014 je prispeval k odprtju Tržaškega knjižnega središča, saj je poskrbel, da bi podjetje dobilo pravo lokacijo v centru mesta Trst.[8][9]
Leta 2016 je prejel nagrado gospodarstvenik Primorske, ki jo podeljujejo Radio Koper, Televizija Koper-Capodistria in Primorske novice.[10][11]
Leta 2021 je unikatno porcelanasto skodelico, poslikano z veduto tržaškega Velikega trga iz leta 1827, najprej razstavljal v Mestnem muzeju orientalske umetnosti v Trstu, nato pa jo daroval muzeju.[12]
Leta 2025 se je odločil, da bo svojo bogato in dragoceno zbirko porcelana daroval mestu Trst, kjer bo v muzeju Sartorio stalno razstavljena.[13][14]
Viri
[uredi | uredi kodo]- Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo. 2010/22. Mladina. (web.archive.org)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Najboljše ideje za posel je dobil med operno predstavo«. Primorske Novice. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ Tiepolo, Valeria; Pistrini, Gianni; Pinzani, Maria (2002). Porcellane europee di una collezione triestina = European porcelain from a collection in Trieste. Trieste: Cogeco.
- ↑ Saksida, Aleksandra (6. maj 2003). »Veličastna zbirka porcelana: lastnik zbirke evropskega porcelana Vanja Lokar, po rodu doma iz Ajdovščine, je svojo krhko zbirko dopolnjeval četrt stoletja«. Primorske novice. Zv. 57, št. 36. str. ǂ ǂ15. ISSN 1580-4739.
- ↑ Zemlja, ogenj --- & kava: evropski porcelan iz tržaške zbirke: = European porcelain from a collection in Trieste: = porcellane europee di una collezione triestina: = europäisches Porzellan aus einer triester Sammlung. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. 2003.
- ↑ »"Če nimaš dolgov, bo šlo"«. Primorske Novice. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ »Dvajsetletno življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk«. www.bogensperk.si. Pridobljeno 12. februarja 2025.[mrtva povezava]
- ↑ Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole. smd-drustvo.si. pridobljeno 8. novembra 2023
- ↑ Bistrica, Dragica Jaksetič, Ilirska (7. julij 2015). »Trst je lep. S Tržaškim knjižnim središčem je še lepši«. old.delo.si. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ Št, P. G. , K. »Foto: Zgodovinski trenutek v Trstu. Tržaško knjižno središče je odprto«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ »V NOVI GORICI PODELILI PRIZNANJA GOSPODARSTVENIKOM«. www.primorskival.si. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ »GOSPODARSTVENIK PRIMORSKE: In nagrajenci so ...«. regionalobala.si. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ »Unikatna skodelica s pomočjo mecena z Dunaja v Trst«. Primorske Novice. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ Čoralič |, Sanela. »Vanja Lokar bo daroval muzeju Sartorio dragoceni porcelan«. www.primorski.eu. Pridobljeno 12. februarja 2025.
- ↑ »Il dono dei coniugi Lokar a Trieste: al museo Sartorio 550 porcellane«. Il Piccolo (v italijanščini). 11. februar 2025. Pridobljeno 12. februarja 2025.