Vaison-la-Romaine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 14’ 32" severne širine, 5° 04’ 21" vzhodne dolžine

Občina Vaison-la-Romaine
Vaison-la-Romaine

Grb
Vaison-la-Romaine is located in Francije
Vaison-la-Romaine
Vaison-la-Romaine
Lega
Zemljepisna dolžina: 5.072422
Zemljepisna širina: 44.242248
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Vaucluse
Okrožje: Carpentras
Kanton: Vaison-la-Romaine
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays Vaison Ventoux
Župan: Pierre Meffre  (Socialistična stranka)
(2003-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 156 m–493 m
(povpr. 204 m)
Površina kopnega:¹ 26,99 km²
Prebivalstvo
(2010)
6.169
 - gostota: (2010) 229/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 84137/ 84110:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Vaison-la-Romaine je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Naselje je leta 2010 imelo 6.169 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Venaissin znotraj naravnega regijskega parka Mont Ventoux ob reki Ouvèze, 50 km severovzhodno od Avignona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Vaison-la-Romaine je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Buisson, Cairanne, Crestet, Faucon, Puyméras, Rasteau, Roaix, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Séguret in Villedieu s 13.302 prebivalcema.

Kanton Vaison-la-Romaine je sestavni del okrožja Carpentras.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje Vaisona je bilo poseljeno že v bronasti dobi. Ob koncu 4. stoletja pred Kristusom je naselbina Vasio Vocontiorum postala sedež galskega plemena Vocontii, ki so obdržali delno avtonomijo tudi po rimski osvojitvi Galije (125 - 118 pr. Kr.), v tem času je kraj postal eno najbogatejših mest Gallie Narbonensis, s številnimi pločniki, posejanimi z mozaiki, na sklanatem pobočju je dobilo rimsko gledališče, verjetno zgrajeno za časa cesarja Tiberija (42 pr. Kr. - 37 po Kr.), čigar kip je bil najden na vidnem mestu na tem prostoru. V 3. stoletju je postal tudi sedež škofije.

Po propadu Zahodnorimskega cesarstva je območje prehajalo iz rok v roke številnim vojskam, od Burgundov preko Ostrogotov (527) do Frankov pod Klotarjem I. (545), kasneje pripadlo Provansi.

V 12. stoletju je izbruhnil spor med grofi Provanse, ki so pod Rajmondom VI. Toulouškim v tem času utrjevali svoj, tako imenovani "zgornji" del mesta, in škofi Vaisona, ki so imeli v oblasti svoj spodnji del mesta. Končal se je s sporazumom v letu 1251, ki ga je uspel doseči bodoči papež Klement IV.. Od 14. stoletja pa vse do francoske revolucije je pripadal grofiji Venaissin, delu ozemlja Papeške države.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Vaison-la-Romaine je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • arheološki park, ostanki nekdanje antične naselbine Vasio Vocontiorum,
    • rimski zid z mostom na reki Ouvèze,
    • rimsko gledališče,
    • galo-rimske toplice,
  • romansko-gotska katedrala Nazareške Matere Božje iz 13. stoletja z amostanskim vrtom, sedež nekdanje škofije Vaison, ukinjene s konkordatom 1801, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • katedrala sv. Kvinidija (Quinidius, † 579), škofa Vaisona, iz 15. do 18. stoletja, od leta 1994 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • romanska kapela sv. Kvinidija iz 12. stoletja, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu grofov Toulouških, od leta 1920 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • urni stolp,
  • arheološki muzej Theo Desplans.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]