Vaison-la-Romaine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vaison-la-Romaine
Cité médiévale de Vaison - P.Munhoven2008.JPG
Vaison-la-Romaine se nahaja v Francije
Vaison-la-Romaine
Vaison-la-Romaine se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Vaison-la-Romaine
44°14′27″N 5°4′30″E / 44.24083°N 5.07500°E / 44.24083; 5.07500Koordinati: 44°14′27″N 5°4′30″E / 44.24083°N 5.07500°E / 44.24083; 5.07500
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaVaucluse
OkrožjeCarpentras
KantonVaison-la-Romaine
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays Vaison Ventoux
Upravljanje
 • Župan (2003-2014) Pierre Meffre (Socialistična stranka)
Površina
1
26,99 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
5.999
 • Gostota220 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
84137 /84110
Nadmorska višina156–493 m
(povp. 204 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Vaison-la-Romaine je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Naselje je leta 2010 imelo 6.169 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Venaissin znotraj naravnega regijskega parka Mont Ventoux ob reki Ouvèze, 50 km severovzhodno od Avignona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Vaison-la-Romaine je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Buisson, Cairanne, Crestet, Faucon, Puyméras, Rasteau, Roaix, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Séguret in Villedieu s 13.302 prebivalcema.

Kanton Vaison-la-Romaine je sestavni del okrožja Carpentras.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje Vaisona je bilo poseljeno že v bronasti dobi. Ob koncu 4. stoletja pred našim štetjem je naselbina Vasio Vocontiorum postala sedež galskega plemena Vocontii, ki so obdržali delno avtonomijo tudi po rimski osvojitvi Galije (125 - 118 pr. n. št.), v tem času je kraj postal eno najbogatejših mest Gallie Narbonensis, s številnimi pločniki, posejanimi z mozaiki, na skalnatem pobočju je dobilo rimsko gledališče, verjetno zgrajeno za časa cesarja Tiberija (42 pr. n. št. - 37 n. št.), čigar kip je bil najden na vidnem mestu na tem prostoru. V 3. stoletju je postal tudi sedež škofije.

Po propadu Zahodnorimskega cesarstva je območje prehajalo iz rok v roke številnim vojskam, od Burgundov preko Ostrogotov (527) do Frankov pod Klotarjem I. (545), kasneje pripadlo Provansi.

V 12. stoletju je izbruhnil spor med grofi Provanse, ki so pod Rajmondom VI. Toulouškim v tem času utrjevali svoj, tako imenovani "zgornji" del mesta, in škofi Vaisona, ki so imeli v oblasti svoj spodnji del mesta. Končal se je s sporazumom v letu 1251, ki ga je uspel doseči bodoči papež Klemen IV.. Od 14. stoletja pa vse do francoske revolucije je pripadal grofiji Venaissin, delu ozemlja Papeške države.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Vaison-la-Romaine je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • arheološki park, ostanki nekdanje antične naselbine Vasio Vocontiorum,
    • rimski zid z mostom na reki Ouvèze,
    • rimsko gledališče,
    • galo-rimske toplice,
  • romansko-gotska katedrala Nazareške Matere Božje iz 13. stoletja z amostanskim vrtom, sedež nekdanje škofije Vaison, ukinjene s konkordatom 1801, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • katedrala sv. Kvinidija (Quinidius, † 579), škofa Vaisona, iz 15. do 18. stoletja, od leta 1994 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • romanska kapela sv. Kvinidija iz 12. stoletja, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu grofov Toulouških, od leta 1920 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • urni stolp,
  • arheološki muzej Theo Desplans.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.