Vaison-la-Romaine
Vaison-la-Romaine | |
---|---|
44°14′27″N 5°4′30″E / 44.24083°N 5.07500°E | |
Država | Francija |
Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
Departma | Vaucluse |
Okrožje | Carpentras |
Kanton | Vaison-la-Romaine |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Pays Vaison Ventoux |
Upravljanje | |
• Župan (2003-2014) | Pierre Meffre (Socialistična stranka) |
Površina 1 | 26,99 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 5.929 |
• Gostota | 220 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 84137 /84110 |
Nadmorska višina | 156–493 m (povp. 204 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Vaison-la-Romaine je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Naselje je leta 2010 imelo 6.169 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Venaissin znotraj naravnega regijskega parka Mont Ventoux ob reki Ouvèze, 50 km severovzhodno od Avignona.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Vaison-la-Romaine je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Buisson, Cairanne, Crestet, Faucon, Puyméras, Rasteau, Roaix, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Séguret in Villedieu s 13.302 prebivalcema.
Kanton Vaison-la-Romaine je sestavni del okrožja Carpentras.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Območje Vaisona je bilo poseljeno že v bronasti dobi. Ob koncu 4. stoletja pred našim štetjem je naselbina Vasio Vocontiorum postala sedež galskega plemena Vocontii, ki so obdržali delno avtonomijo tudi po rimski osvojitvi Galije (125 - 118 pr. n. št.), v tem času je kraj postal eno najbogatejših mest Gallie Narbonensis, s številnimi pločniki, posejanimi z mozaiki, na skalnatem pobočju je dobilo rimsko gledališče, verjetno zgrajeno za časa cesarja Tiberija (42 pr. n. št. - 37 n. št.), čigar kip je bil najden na vidnem mestu na tem prostoru. V 3. stoletju je postal tudi sedež škofije.
Po propadu Zahodnorimskega cesarstva je območje prehajalo iz rok v roke številnim vojskam, od Burgundov preko Ostrogotov (527) do Frankov pod Klotarjem I. (545), kasneje pripadlo Provansi.
V 12. stoletju je izbruhnil spor med grofi Provanse, ki so pod Rajmondom VI. Toulouškim v tem času utrjevali svoj, tako imenovani "zgornji" del mesta, in škofi Vaisona, ki so imeli v oblasti svoj spodnji del mesta. Končal se je s sporazumom v letu 1251, ki ga je uspel doseči bodoči papež Klemen IV.. Od 14. stoletja pa vse do francoske revolucije je pripadal grofiji Venaissin, delu ozemlja Papeške države.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Vaison-la-Romaine je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- arheološki park, ostanki nekdanje antične naselbine Vasio Vocontiorum,
- rimski zid z mostom na reki Ouvèze,
- rimsko gledališče,
- galo-rimske toplice,
- romansko-gotska katedrala Nazareške Matere Božje iz 13. stoletja z amostanskim vrtom, sedež nekdanje škofije Vaison, ukinjene s konkordatom 1801, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
- katedrala sv. Kvinidija (Quinidius, † 579), škofa Vaisona, iz 15. do 18. stoletja, od leta 1994 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
- romanska kapela sv. Kvinidija iz 12. stoletja, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
- ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu grofov Toulouških, od leta 1920 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
- urni stolp,
- arheološki muzej Theo Desplans.
-
rimsko gledališče
-
Nazareška Mati Božja
-
Sveti Kvinidij
-
Château de Vaison
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- Vaison-la-Romaine na INSEE
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.