Vadi Halfa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vadi Halfa

وادي حلفا‎
Središče Vadi Halfe
Središče Vadi Halfe
Vadi Halfa is located in Sudan
Vadi Halfa
Vadi Halfa
Lega Vadi Halfe v Sudanu
Koordinati: 21°47′N 31°22′E / 21.783°N 31.367°E / 21.783; 31.367
DržavaSudan Sudan
DržavaSeverni Sudan
RegijaNubija
Prebivalstvo
 (2007)
 • Skupno15.725

Vadi Halfa (arabsko وادي حلفا‎ Wādī Ḥalfā) je mesto na obali Nubijskega jezera, sudanskega dela Naserjevega jezera na Nilu. Je zadnja postaje železniške proge iz Kartuma, na kateri se vse dobrine pretovorijo in razvažajo po jezeru z dvema trajektoma. Leta 2007 je imelo mesto 15.725 prebivalcev.[1] Vadi Halfa leži sredi bogate starodavne nubijske zapuščine, zato je v središču pozornosti arheologov, ki jo poskušajo rešiti preden bo Naserjevo jezero doseglo najvišjo načrtovano gladino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe kažejo, da je bila Vadi Halfa naseljena že v prazgodovini.[2] Od Srednjega egipčanskega kraljestva do rimskega obdobja Egipta je bila na nasprotnem bregu Nila egipčanska kolonija Buhen.[3]

Sodobna Vadi Halfa je bila z imenom Nubija ustanovljena v 19. stoletju kot pristanišče za parnike iz Asuana.[4][5] Po turško-egipčanski osvojitvi je postala izhodišče za vojne pohode proti jugu. V drugi polovici 19. stoletja je leta 1866 dobila telegrafsko povezavo z Egiptom in leta 1873[4] in 1877[6] doživela ponesrečena poskusa gradnje železniške proge do Kerme. Ko je bila proga končno zgrajena, se je Vadi Halfa s parnikom preko pristanišča malo južno od Asjuta povezala z egiptovskim železniškim omrežjem.

Parnik, ki je med britansko kolonialistično vojno v Sudanu leta 1898 prevažal britanske vojake med Asjutom in Vadi Halfo
V verige vklenjeni Sudanci nosijo prtljago britanskih vojakov (1898)

Leta 1885 se je v Vadi Halfi zaradi britanske kolonialne vojne proti Sudau zpostavil vojni režim. Začelo se je obdobje nemirov, ker so bili na meji pogosti konflikti. Leta 1889 je v mesto prišla vojska Abd al-Rahmana al-Mahdija, ki se je odpravljala v bitko pri Toski.[4] Po njenem porazu je bil v Vadi Halfi nekaj časa glavni štab britanskih in egiptovskih čet pod poveljstvom lorda Kitchenerja, ki je poskušala poraziti vojsko samooklicanega mahdija Muhammada Ahmada, ki je vladal od leta 1895 do 1899.

V letih 1911 do 1931 je bilo v mestu središče za opazovanje gladine Nila, povezano s prvim Asuanskim jezom[7] med drugo svetovno vojno pa komunikacijsko središče zavetniških sil v Afriki.

8. novembra 1959 je bila med Egiptom in Sudanom podpisana pogodba o gradnji novega Asuanskega jezu, ki je neposredni prizadela 52.000 prebivalcev Sudana, ki bi jih morali od leta 1960-1964 preseliti. V Vadi Halfi in tudi drugod po Sudanu so izbruhnile množične demonstracije, zaradi katerih so v Vadi Halfi uvedli vojno zakonodajo. Leta 1964 je voda za jezom poplavila večino stare Vadi Halfe, zato je v leta 1965 v mestu ostalo samo še 3.200 prebivalcev.[1] V 70. letih 20. stoletja so mesto intenzivno raziskovali arheologi, da bi pred vodo rešili stare nubijske spomenike.[3] Leta 2005 bi se v mestu morala začeti graditi muzej in nubijska vas, vendar se to do zdaj še ni zgodilo.[8]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Vadi Halfa ima vroče puščavsko podnebje (Köppenova klasifikacija klime BWh), značilna za Nubijsko puščavo. Mesto ima letno 4300 sončnih ur,[9] kar je 97-98 % mogočih sončnih ur.[10] Povprečna letna količina padavin je samo 0,5 mm. Zgodi se, da več let ne pade niti kaplja dežja.

Mesto ima dolga in vroča poletja in tople zime. Povprečna letna temperatura je 27 °C. Od maja do septembra povprečna najvišja dnevna temperatura presega 40 °C.

Podnebni podatki - Vadi Halfa (1961–1990)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 35,5 41,6 45,5 45,7 47,8 48,7 46,7 47,6 46,5 44,5 39 35,6 48,7
Povprečna visoka temperatura °C 23,3 25,7 30,5 36,1 39,6 41,1 40,7 40,1 39,2 36,1 29,2 24,8 33,9
Povprečna dnevna temperatura °C 16,4 18,1 22,5 27,7 31,5 33,1 32,8 32,5 31,8 28,8 22,5 18,1 26,3
Povprečna nizka temperatura °C 9,5 10,5 14,6 19,4 23,3 25 24,9 24,9 24,4 21,5 15,7 11,3 18,8
Rekordno nizka temperatura °C 4,2 2,5 6 11 13,4 17,8 18,5 17,8 17,4 12,3 5,2 2 2
Padavin mm 0,1 0 0 0 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0,6
% vlažnosti 41 33 26 21 20 20 23 26 25 28 37 43 29
Povp. sončnih ur na mesec 303,8 277,2 303,8 303 325,5 324 331,7 322,4 288 310 303 294,5 3.686,9
% možne sončnosti 92 91 86 86 86 87 87 88 86 90 94 91 89
Vir: NOAA[11]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Za lokalno gospodarstvo sta najpomembnejša kmetijstvo[4] in tovarna za predelavo rib.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Middle East Record Volume 1, 1960, The Moshe Dayan Center, str. 416.
  2. Omer, Ibrahim (december 2008): Prehistory of the Sudan, Ancient Sudan - Kush. Pridobljeno 19. novembra 2016.
  3. 3,0 3,1 Wādī Ḥalfā, Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 18. novembra 2013.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Kramer, Robert S.; Lobban, Jr., Richard A.; Fluehr-Lobban, Carolyn (22. marec 2013): Historical Dictionary of the Sudan, Scarecrow Press, str. 454. ISBN 978-0-8108-7940-9.
  5. Daly, Martin W.; Hogan, Jane R. (2005): Images of Empire: Photographic Sources for the British in the Sudan, BRILL, str. 95. ISBN 978-90-04-14627-3.
  6. Budge, Ernest A.W.: The Egyptian Sudan: Its History and Monuments, Vol. II, str. 461 ff.
  7. Dumont, Henri J. (6. maj 2009): The Nile: Origin, Environments, Limnology and Human Use, Springer, str. 360. ISBN 978-1-4020-9726-3.
  8. Elcheikh, Zeina (13. januar 2014): Beyond the Borders: Nubian Culture and Cultural Tourism, Preservation Journey. Pridobljeno 19. novembra 2016.
  9. Griffiths, John F. (1. januar 1976): Climate and the Environment, Westview Press, ISBN 9780891586111.
  10. Griffiths, John F.; Driscoll, Dennis M. (1. januar 1982): Survey of Climatology, C.E. Merrill Publishing Company, ISBN 9780675099943.
  11. "Wadi Halfa Climate Normals 1961–1990". National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno dne 23. aprila 2015.