Vadi El Hudi
| Vadi El Hudi | |
|---|---|
| Lokacija | Guvernat Minya,  Egipt |
| Regija | Gornji Egipt |
| Koordinati | 23°57′41.5″N 33°07′52.8″E / 23.961528°N 33.131333°E |
| Tip | rudniki ametista in zlata |
Vadi el-Hudi je suho rečno korito v Vzhodni puščavi v Gornjem Egiptu, kjer so bili staroveški rudniki ametista. V Egiptu je bil ametist izredno cenjen poldrag kamen. Vadi El Hudi ima zaradi številnih skalnih napisov in stel, predvsem iz Srednjega kraljestva, tudi velik arheološki pomen. Vadi se konča v dolini Nila nekaj kilometrov severno od Asuana. Orientiran je v smeri sever-jug. Rudniki ametista so bili približno 20 km jugovzhodno od Asuana.[1]
Najstarejši datirani napisi v Vadi El Hudiju pripadajo faraonu Mentuhotepu IV. iz Enajste dinastije, ki je vladal okoli leta 2000 pr. n. št. Pet besedil, datiranih v prvo leto njegovega vladanja, jasno poroča, da je cilj odprave pridobivanje ametista.[2] Drugi napisi so iz obdobja faraona Senusreta I. iz Dvanajste dinastije. Eden od njih omenja vezirja Intefikerja, drugi pa velikega spremljevalca Hora.[3] Na napisih so dokazane tudi odprave faraonov Amenemheta II., Senusreta III. in Amenemheta III. iz Dvanajste dinastije. [4] Zadnji faraon iz Dvanajste dinastije, ki je poslal odpravo v Vadi El Hudi, je bil Amenemhet IV.[5] Nekaj napisov dokazuje tudi od odpravo v šestem letu vladavine faraona Sobekhotepa IV. iz Trinajste dinastije.[6] Na napisih je pogosto omenjena boginja Hator – gospa ametista.
V drugih obdobjih egipčanske zgodovine in v rimskem obdobju so v Vadi El Hudiju rudarili tudi druge dobrine, vključno z zlatom.[7]
Arheološke in epigrafske raziskave v Vadi El Hudiju so se nadaljevale leta 2104. Vodila jih je Kate Liszka s podporo Princeton University in California State University, San Bernardino.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Ashraf I. Sadek: Wadi el-Hudi: The amethyst mining Inscriptions I, Text, Warminster 1980, ISBN 0-85668-162-8, str. 1, karta 1 na str. 177.
- ↑ Sadek, str. 4-15.
- ↑ Sadek, str. 16-36, 84-92.
- ↑ Sadek, str. 37-43, 93-97.
- ↑ Sadek, str. 44-45.
- ↑ Sadek, str. 46-52.
- ↑ Ian Shaw: Late Roman Amethyst and old Mining at Wadi el-Hudi v Thomas Schneider in Kasia Szpakowska (urednika): Egyptian Stories A British Egyptological Tribute to Alan B. Lloyd on the Occasion of His Retirement, Alter Orient und Altes Testament 347, 2007, ISBN 978-3-934628-94-6, str. 141-150.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
