Uporabnik:1norolim9

Lepi janičar(prva originalna izdaja)
Avtor	Rado Murnik
Ilustrator	Janez Vidic
Država	Slovenija
Jezik	slovenski
Serija	Knjižnica Sinjega galeba
Žanr	zgodovinski, vojni roman
Založnik	Mladinska knjiga
Datum izida	1954
Vrsta medija	tisk (trda vezava)
Št. strani	223 (2 zv.)
ISBN	961-226-078-8 (1996), 86-11-14654-9 (1996), 978-961-242-837-2 (2013) Napaka parametra v {{isbn}}: napačen ISBN.
OCLC	453369818
COBISS	929025
UDK	821.163.6-93-311.6
Predmetne oznake	Slovenska književnost - Turški vpadi - Sovraštvo - Maščevanje - Ugrabitve - Romi - Ljubezen - Kranjska - Bosna - 15. st.

Lepi janičar je zgodovinski vojni roman slovenskega pisatelja Rada Murnika, ki prikazuje romantično izmišljeno podobo Bosne v 15. stoletju. Knjiga je nastala kot prirejena različica zgodovinskega romana istoimenskega avtorja, Hči grofa Blagaja, ki je bil objavljen v Ljubljanskem zvonu med leti 1911 in 1913, ter velja za avtorjevo najobširnejše delo, zasnovano na temeljitih studijah. Lepi janičar je skrajšana oblika romana Hči grofa Blagaja, a poglavitna razlika med romanoma je v koncu zgodbe. Ta je v Lepem janičarju srečen, medtem ko Hči grofa Blagaja vsebuje tragičen konec.

Roman je izšel po avtorjevi smrti, leta 1954 pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Slike je prispeval Janez Vidic. Zaradi izjemne zgodbe in čudovitega načina pripovedovanja velja za enega lepših slovenskih romanov.

Vsebina

Sredi vihre 15. stoletja, ko svet trepeta pred Turkom, se družini grofa Blagaja na gradu v Vinici na Kranjskem bliža nepreklicna nesreča. Salda Frauensteiner, bivša grofova ljubimka, ukaže ciganom, da ugrabijo grofovo hči, prelepo konteso Alijano, da bi se tako maščevala za svojo nesrečno ljubezen. Cigani deklico preoblečejo in prevzgojijo v dečka Omarja, ter ga po mnogih potovanjih prodajo Turkom. Tako se mladi Omar pri le 13. letih pridruži vojski Osmana paše kot janičar. Edino upanje v tem neizprosnem svetu mu predstavlja ljubka Fatima, Osmanova druga žena, s katero se močno spoprijatelji, a Fatima zaradi kuge kmalu umre. Nekega dne Omar po naključju med ujetniki sreča deklico, s pomočjo katere spozna, od kod izhaja - iz rodne Bele krajine. Ravno takrat se turška vojska po mnogih letih ponovno odpravi na Kranjsko. Med obleganjem Ljubljane Omarju uspe pobegniti iz tabora, skupaj z vitezom Ahacem in baronom Markom, ki sta bila v priporu. A Omarja med pobegom ranijo. Medtem ko ga za mestnim obzidjem oskrbujejo, se na presenečenje vseh prisotnih razodene resnica, da to ni deček, temveč deklica - še več, to je draga Alijana, nečakinja ujca Ahaca in Markova prijateljica iz otroštva. Nepopisna sreča zajame ves grad, ko se Alijana vrne domov. Ko Salda spozna, da ji je spodletelo, hoče še zadnjič zavdati bolečino družini in z zahrbtno zvijačo zastrupiti dekle v njenem lastnem domu. Zahvaljujoč Ahacu ji tudi to spodleti, nakar stori samomor. Zgodba se konča, ko se Alijana in Marko poročita.

Zbirka

Delo je prvotno, leta 1954, izšlo v zbirki Sinjega galeba. Leta 1955 je delo izšlo še v Bosni in Hercegovini in sicer v zbirki Biblioteka Mladi dani. V letih 1965, 1967, 1971 in 1978 je knjiga izšla v zbirki Moja knjižnica (letn. 1, razr. 6, knj. 4 = 6, 4), medtem ko je leta 1977 izšla v zbirki Zlata knjiga 77, leta 1979 pa v zbirki Zlata knjiga 79. Prav tako je izšla v zbirki Zlata knjiga leta 1984. Leta 1989 je roman izšel na Češkem v zbirki Karavana. Leta 1996 je roman izšel v dveh zbirkah, v zbirki Lastovka : najlepše zgodbe sveta in v zbirki Domen. Leta 2013 je knjiga izšla še v e-obliki in sicer v zbirki eKlasiki.

Ocene in nagrade

Delo ni prejelo nobenih nagrad.

Izdaje in prevodi

Delo je izšlo v veliko izdajah:

1954 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1965 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1967 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1971 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1977 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1978 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1979 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1984 (Mladinska knjiga) (COBISS)
1991 (Karantanija) (COBISS)
1996 (Karantanija) (COBISS)
1996 (Mladinska knjiga) (COBISS)
2013 (Študentska založba) (COBISS)

Delo je bilo prav tako prevedeno tudi v dva tuja jezika, v češčino (1989) in v bosanščino (1955). Na Češkem je knjiga izšla pri založbi Albatros (COBISS), medtem ko je v Bosni in Hercegovini izšla pri založbi Svjetlost (COBISS).

Priredbe

Po delu so nastale tudi tri radijske igre, katerih avtor je znan slovenski pisatelj Vinko Möderndorfer. Prva igra je nastala leta 1998, z naslovom Lepi janičar: radijska nadaljevanka za otroke (COBISS). Leta 2001 pa sta nastali še dve radijski igri, ki sta bili prevedeni v francoščino (Le beau janissaire) (COBISS) in v angleščino (The handsome janissary: radio serial for children) (COBISS).

Viri

Murnik, Rado. Lepi janičar. Mladinska knjiga, Ljubljana 1954. (COBISS)

LEKSIKON Slovenska književnost. (1996). 2. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba. Str. 572. (COBISS)

Glej tudi

Zunanje povezave

Rado Murnik v Slovenski biografiji

Lepi janičar v e-obliki

Hči grofa Blagaja v e-obliki