Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Študentska založba)
Jump to navigation Jump to search

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je avtonomna organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov ter se zavzema za njihovo uresničitev, hkrati pa z organizacijo številnih športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in prireditev skrbi za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. ŠOU v Ljubljani zastopa interese približno 60.000 študentov največje slovenske Univerze in se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za pestro in kakovostno študentsko življenje. S svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Študentska organizacija v Ljubljani velja za začetnico študentskega organiziranja na Slovenskem. Njeni začetki segajo že v leto 1945, in sicer je šlo za ustanovitev Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), s strani Komunistične partije v SFRJ. Znotraj Zveze je tako delovala prav posebna organizacijska enota za študente, imenovana Univerzitetna konferenca s svojim sedežem na Kersnikovi 4.

ŠOU v Ljubljani, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen leta 1990 z Aktom o ustanovitvi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je vpisan v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. Temeljna akta, ki urejata delovanje ŠOU v Ljubljani kot sui generis, sta Zakon o skupnosti študentov in Študentska ustava. 15. maja 1990 so študentski poslanci na prvi seji Študentskega parlamenta sprejeli Akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani, 27. novembra 1990 pa je bila sprejeta prva Študentska ustava, s katero sta bili določeni organiziranost in delovanje ŠOU v Ljubljani. 20. junija 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, Študentska ustava, je bil sprejet leta 1997 (Uradni list RS, št. 67/97) in na novo sprejet leta 2002, nazadnje popravljen pa leta 2015.

Organiziranost ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentski zbor (ŠZ) ŠOU v Ljubljani je najvišje predstavniško telo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sestavlja ga 43 študentskih poslancev, predstavnikov 29 višješolskih in visokošolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani in so za mandatno obdobje dveh let izvoljeni na študentskih volitvah.

ŠZ ŠOU v Ljubljani med študijskim letom običajno zaseda do štirikrat na mesec, njegovo delovanje pa urejajo Statut ŠOU v Ljubljani, Poslovnik ŠZ ŠOU v Ljubljani in Pravilnik o delovnih telesih ŠZ ŠOU v Ljubljani.

ŠZ ŠOU v Ljubljani vodi predsednik, pri tem pa mu pomagajo tajnik in ostali člani administracije Študentskega zbora. Študentski poslanci delujejo v šestih delovnih telesih (DT), katerih ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani:

-         DT za študijsko problematiko in mednarodno sodelovanje,

-         DT za socialo in zdravstvo,

-         DT za obštudijske dejavnosti, druge stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani in resor ŠOVZ,

-         DT za pripravo aktov,

-         DT za področje ŠOS in družbeno-aktualne problematike v RS,

-         DT za spremljanje dela zavodov ŠOU v Ljubljani in drugih pravnih oseb.

Prav tako lahko v okviru ŠZ ŠOU v Ljubljani poslanci oblikujejo poslanske klube. ŠZ ŠOU v Ljubljani je tudi sestavni del Skupščine Študentske organizacije Slovenije.

Predsedstvo ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentski zbor vsake dve leti izvoli novo predsedstvo ŠOU v Ljubljani, ki ga vodi predsednik ŠOU v Ljubljani. Predsedstvo vključuje vodje posameznih resorjev in drugega predstavnika ŠOU v Ljubljani v predsedstvu ŠOS (Študentske organizacije Slovenije).

Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je izvršilni organ, ki določa študentsko strategijo delovanja v odnosu do države, univerze in drugih subjektov, s katerimi ŠOU v Ljubljani sodeluje. Tako za vsebinsko delovanje organizacije skrbi šest resorjev:

-         Resor za študijsko problematiko  s svojim vsebinskim in raziskovalnim delom prispeva k razvoju visokošolskega sistema na Univerzi v Ljubljani in v celotnem slovenskem prostoru. Aktivno sodeluje pri oblikovanju temeljnih dokumentov Univerze v Ljubljani ter si prizadeva za ohranitev in krepitev pravic študentov.

-         Resor za mednarodno sodelovanje preko Mednarodne pisarne (International Office) ŠOU v Ljubljani skrbi za tuje študente. Primarna naloga resorja je pomoč pri integraciji tujih študentov v slovensko okolje, pri tem pa poskuša izpolnjevati želje študentov in promovirati mednarodno mobilnost.  

-         Resor za socialo in zdravstvo izvaja aktivnosti na področju sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študijske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Deluje tudi preventivno ob morebitnih spremembah, ki bi potencialno bremenile socialni položaj študentov.

-         Resor za komuniciranje in razvoj skrbi za interno in eksterno komuniciranje ŠOU v Ljubljani s študenti, mediji in drugimi relevantnimi deležniki. Prizadeva si za nemoteno obveščanje študentov o njihovih pravicah, novostih s področja študentske problematike, stališčih ŠOU v Ljubljani, sklepih ŠZ, ter o projektih in dogodkih, ki so namenjeni študentom.

-         Resor za obštudijske dejavnosti deluje na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Namen resorja je zajeti čim večje število študentov in zanje organizirati raznovrstne dogodke s področja obštudijskega udejstvovanja. Želi doseči, da bi se študentje družili tudi izven študijskih klopi. Organizira izlete, dodatna izobraževanja ter športne in kulturne dogodke.

- Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju. Resor vsem ŠOVZ-jim namenja in razporeja sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na mnogih področjih.

V spodnji tabeli je predstavljeno predsedstvo ŠOU v Ljubljani v zadnjih štirih mandatih:

Mandat Predsednik Vodja resorja za študijsko problematiko Vodja resorja za mednarodno sodelovanje Vodja resorja za socialo in zdravstvo Vodja resorja za komuniciranje in razvoj Vodja resorja za obštudijske dejavnosti Vodja resorja za ŠOVZ Drugi predstavnik ŠOU v predsedstvu ŠOS
2019 - 2020 Mubina Vrtagić Blaž Plazar Mitja Zorič Kristjan Runovc Jakob Jež Tilen Vodeb-Žmavc Tim Mišič Kristjan Kos
2018-2019 Klemen Peran Blaž Plazar Mitja Zorič Kristjan Runovc Jakob Jež Tilen Vodeb-Žmavc Tim Mišič Mubina Vrtagić
2016 - 2018 Klemen Peran Luka Žust Tim Robič Kristjan Runovc Tim Nemeček Bojan Tepič Matic Markovič Žan Bokan
2014-2016 Rok Liković Ana Belčič Juš Dobnikar Klemen Mesarec Matej Lebreht Rok Petrič Tim Robič Klemen Balanč
2012-2014 Rok Liković Damjan Planinc Suzana Pecin Klemen Balanč / Matic Colnar Andrej Bole Martin Černič

Direktor[uredi | uredi kodo]

Trenutni direktor ŠOU v Ljubljani je Andrej Klasinc. Svoj mandat je nastopil 28. februarja 2013.

V skladu z 10. členom Pravilnika o službah ŠOU v Ljubljani direktor ŠOU v Ljubljani zastopa ŠOU v Ljubljani v pravnem prometu, skrbi za zakonitost poslovanja organizacije in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ŠOU v Ljubljani, organizira delo strokovnih služb ter predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju. Svojo funkcijo opravlja profesionalno.                      

Nadzorni organi ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

- Razsodišče[uredi | uredi kodo]

Razsodišče ŠOU v Ljubljani je dvostopenjski nadzorni organ Študentske organizacije UL. Položaj Razsodišča opredeljuje Statut ŠOU v Ljubljani, ki predstavlja pravno podlago za njegovo delovanje. Razsodišče skladno s svojimi pristojnostmi zagotavlja objektivno in neodvisno presojo delovanja vseh članic in članov organov in organizacij ŠOU v Ljubljani ter izreka sankcije kršiteljem aktov ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga devet članic oziroma članov, ki jih na predlog mentorja Razsodišča z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev izvoli Študentski zbor ŠOU v Ljubljani.

- Tožilstvo[uredi | uredi kodo]

Tožilstvo ŠOU je nadzorni organ ŠOU v Ljubljani. Nadzorno funkcijo opravljajo tožilci in glavni tožilec. Število tožilcev odraža število poslanskih klubov, v imenovanje predsedniku ŠZ pa jih predlaga vsaka izmed teh poslanskih skupin, ki lahko predlaga enega kandidata v imenovanje ali v njegovo razrešitev. Tožilstvo vodi glavni tožilec, ki usklajuje delo, predstavlja Tožilstvo navzven in zagotavlja strokovnost delovanja. Glavnega tožilca z večino vseh navzočih poslancev imenuje Študentski zbor izmed kandidatov, ki jih izbere mentor Razsodišča ŠOU v Ljubljani.

- Volilna komisija[uredi | uredi kodo]

Volilna komisija je izvršilni organ ŠOU v Ljubljani, ki skrbi predvsem za tehnično izvedbo volitev ter za dosledno izvajanje aktov s področja študentskih volitev in volilnih kampanj. Sestavljajo jo predsednik in šest članov. Ker mandat članov upravnih odborov študentskih organizacij visokošolskih zavodov (UO ŠOVZ) oz. posledično poslancev študentskega zbora traja dve leti, je glavna naloga volilne komisije organizacija volitev v upravne odbore posameznih ŠOVZ-jev. V času, ko ni volitev, pa volilna komisija tvorno sodeluje z delovnim telesom ŠZ ŠOU v Ljubljani pri pripravi aktov s področja izvedbe volitev ter s področja volilnih kampanj. Volilna komisija prav tako pomaga predsedniku ŠOU v Ljubljani pri izvedbi morebitnih tajnih volitev na kateri izmed sej ŠZ ŠOU v Ljubljani.

Strokovne službe[uredi | uredi kodo]

Pod vodstvom direktorja ŠOU v Ljubljani delujejo strokovne službe ŠOU v Ljubljani, ki skrbijo za izvajanje strokovnih nalog in zagotavljajo podporo delovanju Študentskega zbora ter predsedstvu ŠOU v Ljubljani. Direktor ŠOU v Ljubljani sicer zastopa organizacijo v pravnem prometu in med drugim skrbi za zakonitost poslovanja in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ter organizira delo služb, predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju.

ŠOU v Ljubljani finančno in s svojo infrastrukturo podpira delovanje številnih mednarodnih študentskih organizacij, ki organizirajo študijske prakse za slovenske študente v tujini in mobilnost študentov. Pod njegovim okriljem deluje še cela vrsta drugih organizacij in študentskih društev ter drugih akterjev civilne družbe. Organizacija je še posebej dejavna na področju socialne politike.

ŠOU družina[uredi | uredi kodo]

Zavodi[uredi | uredi kodo]

- Študentski kampus[uredi | uredi kodo]

Študentski kampus je glavno stičišče študentskih idej, aktivnosti in podpornih storitev, ki jih vsak študent potrebuje v času svojega študija. Namen kampusa je študentom omogočiti platformo, kjer lahko razvijajo svoje potenciale, skupaj ustvarjajo, se športno in umetniško udejstvujejo, razvijajo svoje projektne ali podjetniške ideje ter imajo pri tem ustrezno strokovno in infrastrukturno podporo. Kampus vsebuje tudi socialno dimenzijo, s katero želimo s pomočjo subvencioniranih storitev in dejavnosti študentom olajšati njihove finančne težave.

- Kersnikova[uredi | uredi kodo]

Zavod Kersnikova je kulturna ustanova, ki združuje umetniško in računalniško produkcijo, ter platforma za predstavitev slovenske in mednarodne neodvisne kulturne produkcije. Pod okriljem tega zavoda delujejo priljubljeni Klub K4, Galerija Kapelica, hekerspejs Rampa in Inspirativni laboratorij BioTehna.

Kersnikova ustvarja dragocene preko-disciplinarne interakcije med posamezniki in institucijami, ki sodelujoče inspirirajo k preseganju običajnih umetniških, znanstvenih in tehnoloških rešitev. S svojimi drznimi vsebinami je Kersnikova prepoznana tisto središče sodobnega in urbanega kulturno umetniškega dogajanja.

- Radio Študent[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi njegova vzgojno izobraževalna vloga. Radio Študent vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo.

- ŠOU Šport[uredi | uredi kodo]

Zavod ŠOU šport organizira športno-izobraževalne tečaje in usposabljanja, študentska ligaška tekmovanja in prvenstva ter različne množične prireditve športnega značaja. ŠOU šport študentom in dijakom ponuja različne vrste rekreacije po ugodnih cenah.

Poslanstvo ŠOU športa je opravljati naloge in dejavnosti usmerjene v razvoj študentskega športa s sprejemanjem, organiziranjem in izvajanjem obštudijskih programov za študente s področja športa, z zagotavljanjem pogojev za delovanje in razvoj študentskih športnih društev ter njihovih zvez, ter s spodbujanjem sodelovanja vseh subjektov, ki delujejo na področju športa študentov lokalno in nacionalno.

- Študentska Svetovalnica[uredi | uredi kodo]

Zavod Študentska svetovalnica študentom ponuja brezplačno pravno, socialno in psihološko svetovanje ter svetovanje za študij v tujini. V okviru zavoda deluje tudi brezplačna posredovalnica študentskih sob m2 ter Študentska hiša SRCe, v katero se lahko zatečejo študentje, ki so se zaradi različnih življenjskih okoliščin ali pomanjkanja finančnih sredstev znašli v stiski.

- ŠOLT[uredi | uredi kodo]

Zavod ŠOLT (zavod za izobraževanje) deluje od septembra 2000 in je pomembna izobraževalna institucija. Glavne dejavnosti Zavoda ŠOLT so izobraževanje, zaposlovanje mladih, izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih in s tem boljša integracija mladih v širše družbeno življenje. V okviru izobraževanja pripravlja pestro izbiro jezikovnih, strokovnih in športnih tečajev. Tečaje pripravljajo in vodijo študentje višjih letnikov in profesorji ter drugi strokovnjaki, specializirani za posamezna področja. V okviru Zavoda ŠOLT deluje fotokopirnica, ki nudi storitve po zelo ugodnih cenah. Za bolj ustvajalne pa je 24 ur na dan na voljo uporaba Foto temnice ŠOLT.

Stalne dejavnosti[uredi | uredi kodo]

- KISS[uredi | uredi kodo]

Komunikacijsko-informacijski servis ŠOU v Ljubljani ali na kratko KISS skrbi za oblikovanje in naročanje promocijskih materialov za projekte ŠOU v Ljubljani ter ostalo promocijsko gradivo ŠOU v Ljubljani. KISS izvaja tudi plakatiranje po visokošolskih zavodih in študentskih naseljih, študentom projektantom pa nudi tudi podporo pri oblikovanju promocijskega materiala.

- Civilno Družbena Iniciativa (CDI)[uredi | uredi kodo]

S Civilno družbeno iniciativo se želi delovanje organizacije in interes študentske populacije razširiti na splošna družbena, socialna in politična področja, ki so pomembna za civilno družbo.

Dejavnost v osnovi temelji na izobraževalni in kulturni dejavnosti ter na aktivnejšem delovanju na področju solidarnosti in kritične misli. Poleg spodbujanja družbenega interesa in aktivnosti študentov ter mladih želi dejavnost odpirati javni prostor za mlade in njihovo družbeno aktivnost ter se osredotočiti na vrednote, kot so solidarnost, enakost, človekove pravice, kritičnost ipd.

- Dijaška Skupnost Ljubljana (DSL)[uredi | uredi kodo]

Dijaška skupnost Ljubljana (DSL) združuje dijake in dijakinje srednjih šol in gimnazij v Ljubljani. Zanje organizira različne projekte in dejavnosti, med drugim jih informira na informativnih dnevih, vsako leto pa pred maturo pripravlja maturitetne delavnice.

- Društveno stičišče STIKS[uredi | uredi kodo]

Društveno stičišče STIKS omogoča študentskim društvom pravno, računovodsko, organizacijsko in drugo svetovanje ter jih informira o novostih na področju organiziranja, razpisih ter drugih priložnostih. Izvaja različna izobraževanja za društva, jim omogoča uporabo prostorov ŠOU v Ljubljani za njihovo delovanje ter izvaja razpise ŠOU v Ljubljani za sofinanciranje dejavnosti študentskih društev, zvez društev in zavodov.

Študentska društva, ki so se prijavila na razpis za brezplačno koriščenje prostorov v Študentskem kampusu, imajo na voljo tudi te prostore skupaj z opremo (mize, računalniki, omare, ...).

- Študentska prehrana[uredi | uredi kodo]

ŠOU v Ljubljani si prizadeva, da imajo študentje omogočen dostop do poceni, zdravih in kvalitetnih obrokov. Zato v sklopu stalne dejavnosti Študentska prehrana skrbi za sistem subvencionirane študentske prehrane.

- Tribuna[uredi | uredi kodo]

Tribuna je list študentov ljubljanske univerze, ki s presledki izhaja od 8. decembra leta 1951, ko je ta študentski časopis prvikrat izdala takratna Zveze študentov Jugoslavije ljubljanske univerze, visokih šol in akademij. Danes Tribuno izdaja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, doslej pa je izšlo že več kot 760 številk.

Interveniranje študentk in študentov ki soustvarjajo Tribuno v (ne)aktualno družbeno-politično realnost je dvojno, saj je poleg tiskanih izdaj Tribune, kjer besedila skupaj z likovnimi podobami nudijo prostor za daljše in bolj poglobljene refleksije, Tribuna aktivna tudi na svojem spletnem stičišču.

Fundacija Študentski tolar[uredi | uredi kodo]

Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, je zrasla iz enega izmed projektov Resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, v okviru katerega je ta že pred letom 2000 med študente v stiski razdeljeval nepovratne denarne pomoči. Ker je bilo pomoči potrebnih študentov čedalje več in ker je bilo potrebno narediti bolj praktičen in pregleden sistem razdeljevanja pomoči, se je ŠOU v Ljubljani odločil ustanoviti samostojno pravno osebo, Fundacijo Študentski tolar, ki je začela delovati septembra 2006. Od takrat fundacija vsako leto med študente razdeli denarno in materialno nepovratno pomoč, hkrati pa ji akti omogočajo tudi razdelitev drugih oblik pomoči (štipendije, povratna denarna pomoč, ipd.).

APZ Tone Tomšič[uredi | uredi kodo]

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani združuje študentke in študente vseh fakultet Univerze v Ljubljani, ki sta jim skupna velika ljubezen do petja in nenehna želja po vrhunskem umetniškem ustvarjanju. APZ Tone Tomšič že od svojega nastanka sodi med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko-tehnični plati, temveč tudi po svoji programski usmerjenosti.

AFS France Marolt[uredi | uredi kodo]

Akademska folklorna skupina ″France Marolt″ je druščina posameznikov, ki jih povezuje veselje do plesa, petja in slovenskega izročila. Razlogi, ki so vsakega izmed njih pripeljali v skupino, so različni, ampak eno je gotovo. Ko si enkrat zraven, ti Marolt hitro zleze pod kožo in te popolnoma zasvoji. Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, trenutno sestavlja 100 članov, razdeljenih v 3 plesne skupine in 2 glasbena orkestra.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]