Ogled vira Ursula von der Leyen

{{Infobox officeholder|name=Ursula von der Leyen|image=Official_Portrait_of_Ursula_von_der_Leyen.jpg|office=[[Predsednik Evropske komisije|Predsednica Evropske komisije]]|status=Nominee|term_start=[[1. december]] [[2019]]|term_end=|succeeding=|predecessor=[[Jean-Claude Juncker]]|successor=|office1=[[Zvezni minister za obrambo (Nemčija)|Zvezna ministrica za obrambo]]|chancellor1=[[Angela Merkel]]|term_start1=17. december 2013|term_end1=17. julij 2019|predecessor1=[[Thomas de Maizière]]|successor1=[[Annegret Kramp-Karrenbauer]]|office3=Zvezna ministrica za delo in socialne zadeve|chancellor3=[[Angela Merkel]]|term_start3=30. november 2009|term_end3=17. december 2013|predecessor3=[[Franz Josef Jung]]|successor3=[[Andrea Nahles]]|office4=Ministrica za družino, starejše, ženske in mladino|chancellor4=[[Angela Merkel]]|term_start4=22. november 2005|term_end4=30. november 2009|predecessor4=[[Renate Schmidt]]|successor4=[[Kristina Schröder]]|1blankname5={{nowrap|Minister President}}|1namedata5=[[Christian Wulff]]|birth_name=|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|death_date=|death_place=|party=[[Krščansko-demokratska zveza Nemčije]]|otherparty=[[CDU/CSU]]<br>[[Evropska ljudska stranka]]|spouse=[[Heiko von der Leyen]]|children=7|father=[[Ernst Albrecht]]|signature=|website=|vicepresident=[[Frans Timmermans]] ''(prvi podpredsednik)''}}

'''Ursula Gertrud Albrecht von der Leyen''', [[Seznam nemških zdravnikov|nemška zdravnica]] in [[Seznam nemških politikov|političarka]], * [[8. oktober]] [[1958]], [[Ixelles]], [[Belgija]].

Rodila se je v [[Bruselj|Bruslju]]. Njen oče [[Ernst Albrecht]] je namreč tam deloval kot eden od prvih [[Evropa|evropskih]] javnih uslužbencev. Leta 1971 so se preselili v [[Hannover|Hanover]], saj je Ursulin oče tam postal predsednik vlade [[Spodnja Saška|Spodnje Saške]]. Konec 1970-ih je začela študij [[Ekonomija|ekonomije]] v [[London|Londonu]], kjer je živela pod imenom Rose Ladson. [[Priimek]] Ladson je povzela po svoji prababici, ki je živela v [[Severna Karolina|Severni Karolini]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 1987 je v Hanovru diplomirala na [[Medicina|medicinski]] šoli in se nato specializirala za [[zdravje]] [[Ženska|žensk]] ter delovala na oddelku za [[Ginekologija|ginekologijo]]. Leta 1991 je [[Doktorat|doktorirala]]. Leta 1990 se je včlanila v nemško krščansko-demokratsko unijo [[CDU]], s čimer se je začela njena politična pot.<ref>{{Navedi splet|title=CV of the Minister of Defence|url=https://www.bmvg.de/en/the-minister-of-defence/ursula-von-der-leyen/cv-of-the-minister-of-defence-15964|website=www.bmvg.de|accessdate=2019-07-16|language=en|archive-date=2019-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190708135602/https://www.bmvg.de/en/the-minister-of-defence/ursula-von-der-leyen/cv-of-the-minister-of-defence-15964|url-status=dead}}</ref>

1. decembra [[2019]] je postala [[Predsednik Evropske komisije|predsednica]] [[Evropska komisija|Evropske komisije]], ponovno je bila na to mesto izvoljena 18. julija 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen na poti do prve predsednice Evropske komisije|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/ursula-von-der-leyen-na-poti-do-prve-predsednice-evropske-komisije/493524|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-07-06|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Evropski parlament potrdil Ursulo von der Leyen za drugi mandat|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-parlament-potrdil-ursulo-von-der-leyen-za-drugi-mandat/715250|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|first=G. V. , K.|last=S}}</ref> Pred tem je bila nemška zvezna ministrica za obrambo (2013-2019), zvezna ministrica za delo in socialne zadeve (2009-2013) ter ministrica za družino, starejše, ženske in mladino (2005-2009). Je članica nemške stranke [[CDU]]/[[CSU]], v evropski politiki pa članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].

== Mladost ==
Von der Leynova se je rodila leta 1958 v [[Ixellesu]] v Bruslju v Belgiji, kjer je živela do svojega trinajstega leta. Družinski člani so jo pogosto imenovali Röschen, pomanjševalnico imena Rose.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/Ursula-von-der-Leyen-eine-Karriere,ursulavonderleyen110.html|title=Ursula von der Leyen: eine Karriere|website=www.ndr.de}}</ref> Njen oče Ernst Albrecht je bil od ustanovitve Evropske komisije leta 1958 eden prvih evropskih javnih uslužbencev, najprej kot vodja kabineta evropskega komisarja za konkurenco [[Hans von der Groeben|Hansa von der Groebena]] v Hallsteinovi komisiji, nato pa med letoma 1967 in 1970 kot generalni direktor Generalnega direktorata za konkurenco. V Bruslju je obiskovala je Evropsko šolo.<ref>{{navedi novice|last1=Barker|first1=Alex|last2=Peel|first2=Michael|last3=Jones|first3=Claire|last4=Mount|first4=Ian|last5=Roberts|first5=Hannah|title=Christine Lagarde and Ursula von der Leyen: meet the EU's next leaders|url=https://www.ft.com/content/fdfbf65c-9370-11e9-b7ea-60e35ef678d2|access-date=2 July 2019|work=Financial Times|date=2 July 2019}}</ref>

Leta 1971 se je preselila v Lehrte v [[Hannover|Hannovru]], saj je njen oče postal izvršni direktor živilskega podjetja Bahlsen in se vključil v državno politiko na [[Spodnja Saška|Spodnjem Saškem]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.whoswho.de/bio/ursula-von-der-leyen.html|title=Ursula von der Leyen – Biografie WHO'S WHO|website=www.whoswho.de}}</ref> Njen oče je bil med letoma 1976 in 1990 ministrski predsednik Spodnje Saške (deželni premier). Leta 1980 je kandidiral za nominacijo [[Krščansko demokratska unija|CDU]] za [[Kancler Nemčije|nemškega kanclerja]].

== Izobraževanje ==
Leta 1977 je začela študirati ekonomijo na univerzi v [[Göttingen|Göttingenu]]. Na vrhuncu strahu pred komunističnim terorizmom v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je leta 1978 pobegnila v [[London]], saj so njeni družini sporočili, da jo namerava ugrabiti [[Rdeča armada]] (RAF), ker je hči uglednega politika. Več kot leto dni se je skrivala v Londonu, kjer je z zaščito Scotland Yarda živela pod imenom Rose Ladson. V Londonu se je vpisala na [[London School of Economics]].<ref>{{navedi splet|title=LSE alumna Ursula von der Leyen elected EU Commission head|url=http://www.lse.ac.uk/News/Latest-news-from-LSE/2019/g-July-2019/LSE-alumna-Ursula-von-der-Leyen-elected-EU-Commission-head|website=London School of Economics and Political Science|access-date=23 July 2019|language=en-gb|date=17 July 2019}}</ref><ref name="auto5">{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/07/03/europes-powerful-woman-lived-london-year-alias-escape-baader/|title=Ursula von der Leyen, nominee for EU top job, lived in London under alias to escape Baader-Meinhof gang|first1=Robert|last1=Mendick|first2=Justin|last2=Huggler|date=3 July 2019|via=telegraph.co.uk|newspaper=The Telegraph}}</ref><ref>{{navedi splet|first=David|last=Crossland|date=15 December 2013|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/10519011/Heir-to-Angela-Merkel-appointed-Germanys-first-female-defence-minister.html|title='Heir to Angela Merkel' appointed Germany's first female defence minister"|work=[[The Daily Telegraph]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cdu.de/vorstand/dr-ursula-von-der-leyen|title=Dr. Ursula von der Leyen|date=14 March 2013|website=Christlich Demokratische Union Deutschlands|accessdate=2021-07-06|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702175444/https://www.cdu.de/vorstand/dr-ursula-von-der-leyen|url-status=dead}}</ref> Nemška pomanjševalnica Rose, Röschen, je bil njen vzdevek že od otroštva, medtem ko je bilo Ladson ime družine njene ameriške prababice, ki izvira iz Northamptonshira. Leta 1979 se je vrnila v [[Nemčija|Nemčijo]], a je nekaj let živela pod posebnim varstvom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20190703/who-is-germanys-ursula-von-der-leyen-the-merkel-ally-proposed-new-eu-commission-president|title=Who is Germany's Ursula von der Leyen, the surprise candidate set to take the EU's top job?|date=3 July 2019|website=thelocal.de}}</ref>

Leta 1980 se je preusmerila na študij [[Medicina|medicine]] in se vpisala na medicinsko šolo v Hannoveru, kjer je leta 1987 diplomirala in pridobila zdravniško licenco.<ref>[http://www.defensenews.com/article/20131216/DEFREG01/312160004/Germany-Appoints-1st-Female-Defense-Minister "Germany Appoints 1st Female Defense Minister"] {{Webarchive|url=https://archive.today/20131217043544/http://www.defensenews.com/article/20131216/DEFREG01/312160004/Germany-Appoints-1st-Female-Defense-Minister |date=2013-12-17 }}, ''Defense News'', 16 December 2013</ref> Med letoma 1988 in 1992 je delala kot asistentka na Ženski kliniki Hannoverske medicinske šole. Po doktorskem študiju je leta 1991 doktorirala. Po rojstvu dvojčkov je bila gospodinja v [[Univerza Stanford|Stanfordu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], njen mož pa je bil član fakultete na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]].<ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/f495f6ee01524935bdfa69b87774269f|title=Von der Leyen: pro-EU fixture in Merkel's Cabinets|first=Geir|last=Moulson|date=2 July 2019|website=AP News}}</ref>

Med letoma 1998 in 2002 je predavala na Oddelku za epidemiologijo, socialno medicino in raziskave zdravstvenega sistema na medicinski fakulteti v Hannoveru. Leta 2001 je magistrirala iz javnega zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://time.com/5619982/ursula-von-der-leyen-european-commission-president/|title=Who is Ursula von der Leyen, the New EU Commission President?|website=Time}}</ref>
== Nemška politika ==
Malo pred prelomom tisočletja se je Ursula von der Leyen vključila v [[Politika|politiko]], sprva v lokalno. Med letoma 2003 in 2005 v vladi [[Christian Wulff|Christiana Wulffa]] delovala kot Ministrica za socialne zadeve, ženske, družina in zdravje dežele [[Spodnja Saška|Spodnje Saške]].

=== Ministrica v zvezni vladi ===
Ko je leta [[2005]] [[Angela Merkel]] zasedla položaj [[Kancler Nemčije|kanclerke Nemčije]], je von der Leyenovo imenovala na mesto zvezne ministrice za družino, starejše, ženske in mladino.<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen|url=https://www.bundesregierung.de/breg-de/bundesregierung/bundeskabinett/ursula-von-der-leyen-422328|website=Bundesregierung|accessdate=2019-07-16|language=de|archive-date=2019-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705184111/https://www.bundesregierung.de/breg-de/bundesregierung/bundeskabinett/ursula-von-der-leyen-422328|url-status=dead}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen|url=http://www.wiwo.de/koepfe-der-wirtschaft/ursula-von-der-leyen/5286296.html|website=web.archive.org|date=2016-03-02|accessdate=2019-07-16|archive-date=2016-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20160819170627/http://www.wiwo.de/koepfe-der-wirtschaft/ursula-von-der-leyen/5286296.html|url-status=dead}}</ref> V naslednjem mandatu Merklove, je bila leta 2009 imenovana za zvezno ministrico za delo in socialne zadeve. Leta [[2013]] je postala zvezna ministrica za obrambo [[Nemčija|Zvezne republike Nemčije]].<ref>{{Navedi novice|title=Merkel Succession Beckons After Von der Leyen’s Defense Posting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2014-01-22/merkel-succession-beckons-after-von-der-leyen-s-defense-posting|date=2014-01-22|accessdate=2019-07-16|language=en}}</ref> Prizadevala si je za reformiranje vojske 

Ursula von der Leyen je bila ena tistih, ki je ostala ob Merklovi vsa leta njenega kanclerskega mandata. Z Merklovo naj bi postali tudi osebni prijateljici in zaveznici. Mnogi so zato von der Leyenovo videli kot možno naslednico na mestu nemške kanclerke, zaradi svojega delovanja na obrambnem ministrstvu pa celo kot [[Seznam generalnih sekretarjev Nata|generalno sekretarko]] zveze [[NATO]]. 

== Predsednica Evropske komisije ==
''Glavni članek: [[Komisija Ursule von der Leyen]]''

=== Prvi mandat ===
[[Slika:Ursula von der Leyen presents her vision to MEPs.jpg|sličica|218x218px|Med nagovorom evropskim poslancem pred glasovanjem za predsednico [[Evropska komisija|Evropske komisije]].|alt=|levo]]Na Volitvah v evropski parlament 2019 so stranke nastopile po sistemu vodilnih kandidatov, kar pomeni, da je vsaka politična skupina določila prvo ime svoje liste, ki bi bil nato njihov kandidat za predsednika Evropske komisije. Po zmagi [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] na volitvah so se začela usklajevanja med ELS, [[Stranka evropskih socialistov|socialisti]] in [[Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo|liberlaci]], ki skupaj tvorijo večino v [[Evropski parlament|parlamentu]]. Koalicijska partnerja in Evropski svet se nista strinjala z imenovanjem [[Manfred Weber|Manfreda Webra]] na mesto predsednika komisije, zato je ljudska stranka ponudila novo ime, Ursulo von der Leyen. 

2. julija 2019 je predsednik [[Evropski svet|Evropskega sveta]] [[Donald Tusk]] sporočil, da so voditelji članic potrdili kandidate za vodilne položaje v [[Evropska unija|uniji]], med njimi tudi von der Leyenovo za predsednico [[Evropska komisija|komisije]]. Pri glasovanju se je vzdržala [[Nemčija]], saj sta se nemški koalicijski partnerici dogovorili, da se v primeru nepoenotenja glede imena [[Angela Merkel]] na glasovanju vzdrži.

Anonimno glasovanje je potekalo v torek, [[16. julij|16. julija]] 2019 ob 18. uri.<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen: "Vedno sem želela delati za Evropo"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leynova-pred-glasovanjem-ni-prepricala-vseh-politicnih-skupin/494601|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-07-16}}</ref> S svojim programom in 42-minutnim govorom v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je prepričala 383 evropskih poslancev, kar je devet glasov več od potrebne absolutne večine.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Von der Leynova izvoljena? Projekcije ji kažejo dobro.|url=https://siol.net/novice/svet/von-der-leynova-obljubila-podnebne-ukrepe-in-vecjo-socialno-pravicnost-502661|website=siol.net|accessdate=2019-07-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Predlagala bom nov pakt o migracijah in azilu"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/predlagala-bom-nov-pakt-o-migracijah-in-azilu/494501|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-07-16|language=sl}}</ref>
[[Slika:A new dawn for Europe.jpg|sličica|Trije predsedniki EU: [[Charles Michel|Michel]] (EUCO), Von der Leyen (komisija) in [[David Sassoli|Sassoli]] (parlament)]]
Sestavo komisije je Ursula von der Leyen predstavila 10. septembra 2019.<ref>{{Navedi splet|title=RTVSLO.si|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-17|language=sl}}</ref> Predvidevala je le 27 evropskih komisarjev, saj naj bi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] iz Evropske unije izstopilo že pred nastopom nove Komisije. V primeru da se to ne bi zgodilo, bi moral [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Otok]] izbrati svojega kandidata. Med izbrano ekipo je bil tudi slovenski kandidat [[Janez Lenarčič]], ki mu je predsednica dodelila resor kriznega upravljanja.<ref>{{Navedi splet|title=Komisarska ekipa Ursule von der Leyen za »zeleni dogovor« z državljani EU|url=https://www.dnevnik.si/1042897687|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-17}}</ref> Nova sestava Evropske komisije je predvidela tudi osem podpredsednikov. To so [[Josep Borrell]] iz [[Španija|Španije]] (tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnik]]), [[Věra Jourová]] iz [[Češka|Češke]], [[Margaritis Schinas]] iz [[Grčija|Grčije]], [[Slovaki|slovak]] [[Maroš Šefčovič]] ter [[Dubravka Šuica]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Frans Timmermans]] iz [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Margrethe Vestager]] iz [[Danska|Danske]] ter [[Valdis Dombrovskis]] iz [[Latvija|Latvije]] pa so bili predlagani za izvršne [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednike Evropske komisije]].<ref>{{Navedi splet|title=Press corner|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|website=European Commission - European Commission|accessdate=2019-10-17|language=en}}</ref> Zaradi različnih okoliščin in škandalov iz preteklosti so bili na predstavitvi pred pristojnimi odbori [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] zavrnjeni trije kandidati - Francoski, Romunski ter Madžarski. Ker bi bila zaradi zaslišanja novih kandidatov potrditev celotne nove Komisije do konca oktobra praktično nemogoča, so nastop nove komisije prestavili na [[1. december|1. decembra]] [[2019]] in ne [[1. november|1. novembra]], kot je bilo sprva predvideno.<ref>{{Navedi splet|title=Juncker bo podaljšal mandat v Bruslju|url=https://www.delo.si/novice/svet/juncker-bo-podaljsal-mandat-v-bruslju-239187.html|website=www.delo.si|date=2019-10-16|accessdate=2019-10-17|language=sl-si|first=Peter|last=Žerjavič}}</ref>

Marca 2020 je Komisija Ursule von der Leyen zavrnila zamisel o prekinitvi [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] z namenom uvedbe mejnega nadzora okoli [[Italija|Italije]], ki je bila takrat središče [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] v Evropi. Odločitev je botrovala kritikam nekaterih evropskih politikov.<ref>{{navedi novice|title=Coronavirus: European borders likely to remain open despite crisis in Italy, observers say|url=https://www.scmp.com/news/china/diplomacy/article/3073897/coronavirus-european-borders-likely-remain-open-despite-crisis|work=[[South China Morning Post]]|date=7 March 2020}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Coronavirus Nightmare Could Be the End for Europe's Borderless Dream|url=https://www.nytimes.com/2020/02/26/world/europe/coronavirus-european-union.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226190006/https://www.nytimes.com/2020/02/26/world/europe/coronavirus-european-union.html|archive-date=2020-02-26|url-access=subscription|url-status=live|work=The New York Times|date=26 February 2020}}</ref> Potem ko so nekatere države članice EU zaradi pandemije COVID-19 napovedale zaprtje svojih državnih meja za tuje državljane, je Ursula von der Leyen dejala, da so ''"Določeni nadzori morda upravičeni, vendar se splošne prepovedi potovanj po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije ne zdijo najbolj učinkovite. Poleg tega imajo močan družbeni in gospodarski vpliv, motijo življenja in poslovanje ljudi prek meja."<ref>{{navedi novice|title=Denmark, Poland and Czechs seal borders over coronavirus|url=https://www.ft.com/content/4e89ec5c-6565-11ea-b3f3-fe4680ea68b5|agency=Financial Times|date=12 March 2020}}</ref>'' Von der Leyen je obsodila odločitev ZDA, da zaradi koronavirusa omejijo potovanja iz Evrope.<ref>{{navedi novice|title=EU condemns Trump travel ban from Europe as virus spreads|url=https://apnews.com/4552fd280d06cf83c63e4cc9b08fe5ce|work=Associated Press (AP)|date=12 March 2020}}</ref>

Von der Leyen je podprla uvedbo sankcij EU proti [[Belorusija|Belorusiji]], potem ko so varnostne službe nasilno zatrle ulične proteste v [[Minsk|Minsku]] in drugod proti 26-letni avtoritarni vladavini pod predsednikom [[Aleksander Lukašenko|Aleksandrom Lukašenkom]]. Protesti so potekali po spornih predsedniških volitvah, ki jim je nasprotovala opozicija, EU pa jih je označila za nesvobodne in nepoštene.<ref>{{navedi novice|title=EU Calls for Sanctions on Belarus After Disputed Elections|url=https://www.voanews.com/europe/eu-calls-sanctions-belarus-after-disputed-elections|work=VOA News|date=14 August 2020}}</ref><ref name="Amaro">Silvia Amaro, [https://www.cnbc.com/2021/05/25/belarus-eu-sanctions-but-experts-arent-convinced-they-will-work.html The EU sanctions Belarus after ‘state terrorism’ — but experts aren't convinced they'll work], CNBC (May 25, 2021).</ref> Sankcije so bile uvedene, potem ko je beloruska vlada preusmerila civilno letalo, da bi prijela opozicijskega osebja [[Roman Protasevič|Romana Protaseviča]].<ref name="Amaro" />

Zaradi kombinacije neugodnih razmer, kot so naraščajoče povpraševanje po zemeljskem plinu, zmanjšana dobava zemeljskega plina iz [[Rusija|Rusije]] in [[Norveška|Norveške]] na evropske trge ter manjša proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije, kot so veter, voda in sončna energija, se je Evropa v letu 2021 soočala s strmim porastom cene energije.<ref>{{navedi novice|title=EU chief says key to energy crisis is pushing Green Deal|url=https://apnews.com/article/business-russia-europe-ursula-von-der-leyen-european-union-071e1d109303d1c8c5da21670a3e0e77|work=Associated Press|date=20 October 2021}}</ref> Nekateri kritiki so za rekordno rast cen energije krivili [[Evropski zeleni dogovor|Zeleni dogovor Evropske komisije]], katerega cilj je narediti EU podnebno nevtralno do leta 2050.<ref>{{navedi novice|title=The Green Brief: East-West EU split again over climate|url=https://www.euractiv.com/section/energy-environment/news/the-green-brief-east-west-eu-split-again-over-climate/|work=[[Euractiv]]|date=20 October 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Energy crisis: The blame game has begun – but are some of the claims just hot air?|url=https://news.sky.com/story/energy-crisis-the-blame-game-has-begun-but-are-some-of-the-claims-just-hot-air-12413485|work=Sky News|date=22 September 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=It is tempting to blame foreigners for Europe's gas crisis: The main culprit is closer to home|url=https://www.economist.com/europe/2021/10/16/it-is-tempting-to-blame-foreigners-for-europes-gas-crisis|newspaper=[[The Economist]]|date=16 October 2021}}</ref> Ursula Von der Leyen je dejala, da je "Današnja Evropa preveč odvisna od uvoza plina. Odgovor je povezan z diverzifikacijo naših dobaviteljev ... in, kar je bistveno, s pospeševanjem prehoda na čisto energijo." 
[[Slika:Obisk Evropske komisije Skupinska.jpg|levo|sličica|Obisk Ursule von der Leyen s komisarji v Sloveniji v času [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskega predsedovanja Svetu EU]]]]
Decembra 2021 je Ursula von der Leyen, ki je nekdanja zdravnica, izrazila zaskrbljenost, da tretjina evropskega prebivalstva še vedno ni cepljena. Dejala je, da bi morale države EU začeti razpravo o tem, da bi cepljenje proti COVID-19 postalo obvezno, ker preveč ljudi še vedno zavrača prostovoljno cepljenje.<ref>{{navedi novice|title=EU nations should debate mandatory vaccination, says von der Leyen|url=https://www.euronews.com/2021/12/01/eu-should-consider-mandatory-vaccination-says-von-der-leyen|work=euronews|date=1 December 2021|language=en}}</ref>
[[Slika:Denys Shmyhal, EU officials and Eduard Heger visited Bucha after the massacre (2).jpg|sličica|Med obiskom mesta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|pokola v Buči]], 8. april 2022]]
8. aprila 2022 je sredi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] Von der Leyen odpotovala v [[Kijev]] (v katerem so nekaj dni prej potekali boji), da bi podprla ogroženega [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]] in njegove rojake. Obiskala je mesto [[pokola v Buči]] in tvitnila ''"Moje sporočilo ukrajinskemu ljudstvu: Odgovorni za grozodejstva bodo privedeni pred sodišče. Vaš boj je naš boj."'' in obljubila, da si bo prizadevala za pristop Ukrajine k Evropski uniji. ''"Naš cilj je, da to poletje svetu predstavimo vlogo Ukrajine."'' Spremljal jo je visoki predstavnik [[Josep Borrell]], ki je izrazil prepričanje, da bodo države EU kmalu privolile v njegov predlog, da se Ukrajini zagotovi dodatnih 500 milijonov evrov za podporo oboroženim silam v boju proti ruski vojski."<ref name="scmpuw">{{navedi novice|title=Ukraine war: Ursula von der Leyen’s traumatic visit to Bucha, ‘The EU stands with you,’ she tells Zelensky|url=https://www.scmp.com/news/world/russia-central-asia/article/3173691/ukraine-war-ursula-von-der-leyens-traumatic-visit|publisher=South China Morning Post|date=9 April 2022}}</ref><ref name="f24aih">{{navedi novice|title=As it happened: EU’s Von der Leyen promises to speed up Ukraine membership process|url=https://www.france24.com/en/europe/20220408-live-civilians-flee-as-ukraine-braces-for-redoubled-russian-assault-on-southeast|publisher=FRANCE 24|date=8 April 2022}}</ref><ref name="lrepct">{{navedi novice|last1=Tito|first1=Claudio|title=Ursula von der Leyen a Kiev per rassicurare Zelensky e sfidare Putin: "Dobbiamo dare un segnale"|url=https://www.repubblica.it/esteri/2022/04/08/news/il_viaggio_di_ursula_von_der_leyen_a_kiev_per_rassicurare_zelensky_e_sfidare_putin-344734826/|publisher=la Repubblica|date=8 April 2022}}</ref><ref name="ytgnb">{{navedi novice|title='Unthinkable': Ursula von der Leyen shown mass grave in Bucha|url=https://www.youtube.com/watch?v=NwDXFO29cxU|agency=YouTube|publisher=Guardian News|date=8 April 2022}}</ref><ref name="ytecpc">{{navedi novice|title=Press conference in Ukraine by President von der Leyen, HRVP Borrell and President Zelensky|url=https://www.youtube.com/watch?v=hbYwH9-iCaY|agency=YouTube|publisher=European Commission|date=9 April 2022}}</ref> 4. maja 2022 je napovedala, da si bo Evropska unija prizadevala prepovedati ves uvoz ruske surove [[Nafta|nafte]] in naftnih derivatov.<ref>{{navedi novice|title=EU oil ban adds pressure on Russia but obstacles remain: Analysts|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/12/eus-proposed-oil-ban-steps-up-pressure-on-russia-analysts|work=Al Jazeera|date=12 May 2022}}</ref> V izjavi je dejala, da mora EU postati neodvisna od ruske nafte, premoga in plina.<ref>{{navedi novice|title=What are Europe's energy alternatives now that Russian gas is off the cards?|url=https://www.euronews.com/green/2022/04/27/europe-scrambles-to-keep-the-lights-on-as-it-sidelines-russian-gas|work=Euronews|date=27 April 2022}}</ref> 

10. maja je v parlamentu v [[Strasbourg|Strasbourgu]] skupaj s privržencem [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] [[Emmanuel Macron|Emmanuelom Macronom]] predlagala opustitev soglasja, ki ga zahtevajo ustavne spremembe v EU, ki je zapisana v [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]]. Takrat je 13 od 27 držav izrazilo svoje nasprotovanje opustitvi: Bolgarija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Češka, Romunija, Slovenija in Švedska.<ref name="unan">{{navedi novice|title=Union européenne : vote à l'unanimité ou à la majorité, pourquoi cette question divise les 27 ?|url=https://www.midilibre.fr/2022/05/09/union-europeenne-vote-a-lunanimite-ou-a-la-majorite-pourquoi-cette-question-divise-les-27-10284918.php|publisher=Midi Libre|date=10 May 2022}}</ref>
[[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Med obiskom [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]], 9. avgust 2023]]
9. avgusta 2023 je Ursula von der Leyen z evropskim komisarjem za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič|Janezom Lenarčičem]] obiskala [[Slovenija|Slovenijo]] po [[Poplave v Sloveniji (2023)|katastrofalnih poplavah]]. Ogledala si je nekatere opustošene kraje, med drugim [[Črna na Koroškem|Črno na Koroškem]].<ref>{{Navedi splet|title=Pristanek helikopterja z Ursulo von der Leyen in njen obisk Črne (VIDEO&FOTO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/video-foto-pristanek-helikopterja-z-ursulo-von-der-leyen-in-njen-obisk-crne-na-koroskem/|website=N1|date=2023-08-09|accessdate=2023-08-14|language=sl-SI|first=Rok|last=Atelšek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čustven domačin predsednici Evropske komisije: Imam samo eno prošnjo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/custven-domacin-predsednici-evropske-komisije-imam-samo-eno-prosnjo/|website=N1|date=2023-08-09|accessdate=2023-08-14|language=sl-SI|first=Jakob|last=Murovec}}</ref> Med obiskom se je sestala tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar in nagovorila slovenski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Press corner|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/speech_23_4121|website=European Commission - European Commission|accessdate=2023-08-14|language=en}}</ref> Iz naslova solidarnostnega sklada [[Evropska unija|Evropske unije]] je Sloveniji obljubila 100 milijonov evrov v letu 2023, prihodnje leto pa še 300 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen po ogledu prizadetih območij: Sloveniji iz solidarnostnega sklada 400 milijonov evrov|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/poplave/von-der-leyen-po-ogledu-prizadetih-obmocij-sloveniji-iz-solidarnostnega-sklada-400-milijonov-evrov/677525|website=rtvslo.si|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref>

=== Drugi mandat ===
Marca 2024 je bila von der Leyen ponovno potrjena kot kandidatka Evropske ljudske stranke za predsednico Evropske komisije.<ref>{{navedi novice|url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/03/07/europes-centre-right-party-clears-path-for-von-der-leyens-re-election-despite-some-objecti|author=Mared Gwyn Jones|title=Europe's centre-right party clears path for von der Leyen's re-election, despite some objection|work=euronews.com|date=7 March 2024}}</ref> Evropski svet je po evropskih volitvah, 27. junija 2024, von der Leyenovo imenoval za drugi mandat predsednice Evropske komisije. 18. julija 2024 je bila po tajnem glasovanju med evropskimi poslanci v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] ponovno izvoljena za nadaljnji petletni mandat; za je glasovalo 401 poslancev, 284 jih je bilo proti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cw5yg6dp0gxo|title=Ursula von der Leyen secures five more years in top EU job|publisher=BBC News|accessdate=18 July 2024}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20240710IPR22812/parliament-re-elects-ursula-von-der-leyen-as-commission-president|title=Parliament re-elects Ursula von der Leyen as Commission President|publisher=European Parliament|accessdate=18 July 2024}}</ref><ref name=":0" /> Med slovenskimi evropskimi poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke ji je podporo napovedal le Matej Tonin (NSi), da je ne bodo podprli pa so napovedali evropski poslanci SDS [[Zala Tomašič]], [[Branko Grims]], [[Romana Tomc]] in [[Milan Zver]].<ref name=":0" />

Pri sestavi nove komisarske ekipe je von der Leyenova znova zagovarjala spolno uravnoteženost; državam je dopustila, da znova kandidirajo obstoječe komisarje, v primeru novega imena, pa so morala predlagati žensko in moškega kandidata. Po pravnem redu države k temu niso bile zavezane. Od držav članic je poziv upoštevala le Bolgarija.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen reže komisarsko torto – kdo bo dobil največji kos in kdo drobtinice?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-reze-komisarsko-torto-kdo-bo-dobil-najvecji-kos-in-kdo-drobtinice/720466|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Romunija je sprva moškega kandidata zamenjala z žensko, poleg Malte pa je na moškem kandidatu sprva vztrajala tudi Slovenija - Golobova vlada je na komisarsko mesto nominirala [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]]. Na obisku v Sloveniji v začetku septembra 2024 naj bi Ursula von der Leyen predsedniku vlade [[Robert Golob|Robertu Golobu]] izrazila pričakovanje, da Slovenija nominira žensko kandidatko. Čez nekaj dni je Vesel od kandidature odstopil, slovenska vlada pa je 9. septembra kot kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]].<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos pred parlamentarni odbor za evropske zadeve šele v petek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-bo-nova-kandidatka-za-komisarko|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref>

== Zasebno življenje ==
Leta 1986 se je poročila z zdravnikom [[Heiko von der Leyen|Heikom von der Leyenom]]. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, zaradi česar je Ursula nekaj let živela kot gospodinja. V devetdesetih so zaradi Heikomove akademske poti štiri leta živeli v [[Univerza Stanford|Stanfordu]], od leta 1996 pa znova v [[Nemčija|Nemčiji]],<ref name="#1" /> na kmetiji blizu Hannovra, kjer redijo konje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.elmundo.es/loc/celebrities/2019/07/04/5d1cce99fdddffcc138b457e.html|title=Baronesa, con siete hijos y un castillo: así es Ursula von der Leyen, presidenta de la Comisión Europea|last=Valero|first=Carmen|work=El Mundo|language=es|date=4 July 2019|access-date=21 June 2021}}</ref> Je navdušena konjenica, ukvarjala se je tudi s tekmovalnim jahanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://rp-online.de/sport/andere/reit-em-ursula-von-der-leyen-macht-im-sattel-eine-gute-figur_bid-9532323|title=Reit-EM: Von der Leyen macht im Sattel eine gute Figur|first=RP|last=ONLINE|website=RP ONLINE}}</ref>

Njena materinščina sta [[nemščina]] in [[francoščina]], tekoče pa govori tudi [[Angleščina|angleško]], saj je skupaj pet let živela v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{navedi novice|author=Alice von Bota|url=http://www.tagesspiegel.de/politik/small-talk-auf-hoechster-ebene/792314.html|title=Small Talk auf höchster Ebene|language=de|newspaper=Tagesspiegel|date=29 December 2006|access-date=1 December 2011}}</ref> 

Aprila 2021 je postala babica, vendar je to sporočila šele meseca maja na konferenci v [[Strasbourg|Strasbourgu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen postala babica|url=https://www.24ur.com/popin/zanimivosti/ursula-von-der-leyen-postala-babica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-10|language=sl}}</ref>

== Galerija ==
<gallery>
Slika:Ursula von der Leyen CDU 2005.jpg|Volilni plakat iz leta [[2005]].
Slika:13-04-19-Horses-and-Dreams-2013 (110 von 114).jpg|V [[Haag|Haagu]] leta [[2013]].
Slika:Vonderleyen 2014 bundesverteidigungsministerin.JPG|Kot ministrica za obrambo Nemčije, leta 2014.
Slika:Hires 150622-D-DT527-449c Ashton Carter and Ursula von der Leyen in Berlin 2015.jpg|Leta 2015 z ameriškim sekretarjem za obrambo.
Slika:Vladimir Putin and Ursula von der Leyen at Libya Conference.jpg|Z [[Predsednik Ruske federacije|ruskim predsednikom]] [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].
Slika:President Trump at Davos (49419287168).jpg|Z [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškim predsednikom]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] leta 2020 v [[Davos|Davosu]]. 
</gallery>

== Glej tudi ==

* [[Politika in uprava Nemčije]]
*[[Podpredsednik Evropske komisije]]
* [[Evropski svet]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

{{commonscat}}
* {{official|http://www.ursula-von-der-leyen.de/}} {{ikona de}}
{{Komisija Ursule von der Leyen}}{{Predsedniki Evropske komisije}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Leyen, Ursula von der}}
[[Kategorija:Ursula von der Leyen| ]]
[[Kategorija:Nemški zdravniki]]
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki Evropske komisije]]
[[Kategorija:Komisija Ursule von der Leyen]]